Vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot osnova kakovosti življenja pedagoških delavcev
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
delo, učenje, vseživljenjsko učenje, izobraževanje, izobrazba, ovirePovzetek
Metoda: Namizna raziskava. Deskriptivna analiza teorije in kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo spletne ankete.
Rezultati: Posamezniki morajo zagotavljati možnosti za izobraževanje in učenje (finančna sredstva, podpora partnerja/družine, idr.).
Organizacija: Pedagoški delavci naj se navkljub vsem svojim znanjem in sposobnostim vključujejo v vseživljenjsko učenje in izobraževanje, saj je to osnova kakovostnega življenja vsakega posameznika.
Družba: Vključevanje pedagoških delavcev v vseživljenjsko učenje je pomembno z vidika posameznika in tudi družbe na sploh – še posebej zato, ker poseduje znanje ter pridobljene izkušnje. S tega vidika so lahko družbeno koristni, predvsem pa kakovostna popotnica za medgeneracijsko druženje na področju znanja in izobraževanja.
Originalnost: Raziskava je pomembna za slovenski družbeni prostor in ugotavlja pomen vseživljenjskega učenja v delovno aktivnem času pedagoških delavcev.
Omejitve / nadaljnje raziskovanje: Anketni vprašalnik je bil razdeljen med aktivno zaposlene pedagoške delavce, kateri se večkrat soočajo z ovirami, ko se odločajo za dodatno in nadaljnje izobraževanje (čas, družina, finančna sredstva, oddaljenost od kraja izobraževanja in učenja). Za nadaljnje raziskovanje predlagamo primerjalno raziskavo možnosti učenja in izobraževanja zaposlenih pedagoških delavcev z eno izmed sosednjih držav.
Literatura
Ažman, T. (2011). Ugotavljanje in vrednotenje razvitosti kompetence učenje učenja. Ljubljana: Andragoški center.
Cross, K. P. (1981). Adults as Learners. Increasing Participation and Facilitating Learning.San Francisco: Jossey-Bass, Inc.
European Commission. (2013). Key Data on Teachers and School Leaders in Europe. Luxembourg: Publication Office of the European Union.
Findeisen, D. (2001). Dileme današnjega sveta so tudi dileme izobraževanja odraslih. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Findeisen, D. (ur.), Krajnc, A., Ivanuša Grmek, M., Kunaver, J., Ličen, N. (2012). Posebnost izobraževanja starejših. Ljubljana: Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje.
Jarvis, P. (2004). Adult edukation and Lifelong Learning. Theory and practice (3. izd.). London, New York: Routledge Falmer.
Ličen, N. (2009). Uvod v izobraževanje odraslih: izobraževanje odraslih med moderno ni postmoderno. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Longworth, D. (1995). Vseživljenjsko učenje - koncept preživetja in akcijski načrt za 21. stoletje. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije, 46.
Macuh, B. (2017). Učinki vseživljenjskega učenja starejših v domovih za starejše. Maribor: Kulturni center, Frontier.
Mikacic, M. T. (2015). The effects of career planning education. RUO. Revija za Univerzalno Odličnost, 4(3), 92.
Pavliha, M. (ur.) (2006). Pravice in soodgovornost življenja v starosti. Velenje: Pozoj: Tecum.
Radovan, M. (2002). Ovire odraslih pri vključevanju v izobraževanje. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Radovan, M. (2012). Razumevanje izobraževalnih ovir z vidika modela omejenega delovanja. Sodobna pedagogika 2, 70–88.
Zakon o izobraževanju odraslih. (2006). Pridobljeno 6. 8. 2013 s spletne strani http//:www.uradni-list.si/.
Zavašnik Arčnik, M., Mihovar Globokar, K. (2015). Profesionalni razvoj ravnateljev v zakonodajnih okvirih. Vodenje v vzgoji in izobraževanju. 1(1), 79–99, 133.
