Vrednote generacij
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
vrednote, generacije, odnosi, osebnost, moralnost, življenjsko okoljePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ko smo raziskovali vrednote, so nas še posebej zanimala vprašanja, ki zadevajo moralno odgovornost generacije, njeno pripadnost organizaciji in duhovno rast. Odprli smo tudi vprašanje ali so moralne vrednote generacije Z nadgradnja generacije Y.
Namen: Želeli smo identificirati poglavitne razlike med vrednotami generacij, da bi tako lahko prispevali k boljšemu sporazumevanju med generacijami.
Metoda: Kot metodo smo uporabili enosmerno analizo variance, box test, multivariatni test, Pillai's trace statistiko, Post hoc test LSD, PCA analizo – metodo glavnih komponent, faktorsko analizo, Barlettov test enakosti varianc, KMO test parcialnih korelacijskih koeficientov in metodo rotacije.
Rezultati: Raziskava pokaže, da obstaja med vrednotami generacij signifikantna razlika. Organizacija: Z vrednotnimi razlikami se bodo morali soočiti menedžer na ravni organizacij in jih pri načrtovanju dela upoštevati.
Družba: Za boljše odnose v družbi bo potrebno vrednotne razlike preučiti, uskladiti ter generacije motivirati za gradnjo mostov med njimi.
Originalnost: Te vrste raziskave v Sloveniji še nismo zasledili.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava se je fokusirala zgolj na vrednotne razlike med generacijami. Njeno nadgradnjo pa bo vsekakor pomenila raziskava, usmerjena v modeliranje ustreznih rešitev, ki bi prispevale k homogenizaciji družbe in boljšemu razumevanju v njej.
Literatura
1. Bardi, A., & Schwartz, S., H. (2003). Values and behavior: Strength and structure of relations. Personality and Social Psychology Bulletin, 29.
2. Capra, F., (2002). The hidden connections: A science for sustainable living. New York, Knopf Doubleday Publishing group.
3. Cerar, M. (2011). Mesto etike v vseživljenjskem učenju. 23. Forum odličnosti in mojstrstva, Otočec.
4. Giddens, A. (1993). New Rules of Sociological Method: A positive critique of interpretative Sociologies. Stanford University Press, California.
5. Kren-Obran, T. (1995). Vrednote mladih: med ideali kulture in resnico. Didakta, Ljubljana.
6. Kvas, A., Naka, S. (2004). Razvoj vrednot in načelo pravičnosti. Obzornik zdravstvene nege, 38(4).
7. Musek, J., Pečjak, V. (2001). Psihologija. Educy, Ljubljana
8. Musek, J. (2000). Psychological models and theories of personality. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
9. Nastran-Ule, M. (1993). Psihologija vsakdanjega življenja. Zbirka družboslovje, Ljubljana.
10. Ovsenik, M., Ambrož, M. (2010). Celovitost in neznatnost organizacije. Inštitut za management, Ljubljana.
11. Ovsenik, M., Bratina, A., Železnik, D., Spitzer, A. (2012). Vrijednosti na propuhu. DIT, Lovran.
12. Ovsenik, R., Ovsenik, M., Spitzer. (2013). Intelectual capital as a challange for intergenerational gap. Društvo i tehnologija, Lovran.
13. Pogačnik, V. (2002). Pojmovanje in struktura osebnih vrednot. Psihološka obzorja, Ljubljana.
