Quality of Life Near Nuclear Power Plants
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2022.015Keywords:
nuclear power plant, quality of life, environment, nuclear accidents, energy, Krško nuclear power plantAbstract
Research Question (RQ): "What is the quality of life near nuclear power plants?"
Purpose: The purpose and purpose of the research is to explore and determine the quality of life of those living near or near nuclear power plants. Quality of life depends on a number of factors, such as the environment, nuclear accidents, waste and discharges.
Method: In the study we used a quantitative method. We've come from known sources. We also used our own experiences from a selected organisation.
Results: The results of the study show that nuclear energy is at its lowest point in terms of emissions into the environment. In the past, the operation and consequent radiation of nuclear power plants have caused diseases, especially cancer. Ernest Sternglass found that on the way from Krško to Ljubljana almost doubled the value of radioactivity. We detailed the radioactivity releases for the Krško Nuclear Power Plant. According to the current measurements carried out by the various organisations, NEK is far below the administratively defined restrictions. The better the quality of life, the higher the standard of living.
Organisation: The public and those who stay next to nuclear power plants need to understand the benefits and disadvantages of nuclear technology. We must be aware that electricity is urgently needed in this day and age.
Society: Researchis an aspect of people's connection, quality to nuclear technology and the environment.
Originality: From the literature review we will recognize both the positive and negative effects of nuclear energy. The fact is that materials and equipment are changing and that in this day and age, the installation of newer and better quality equipment is in nuclear facilities.
Limitations/Future Research: For a broader view of the quality of life in the vicinity of nuclear power plants, it would make sense to examine in detail all environmental impacts and to expand and integrate social and economic aspects.
References
ARAO. (2015). ARAO v letu 2014. Pridobljeno na https://arao.si/images/pdf/arao_lp_2014.pdf
Država z obnovljivimi viri in brez jedrskih elektrarn? Trk z realnostjo je doživela Nemčija, čaka tudi Slovenijo. (2022). Pridobljeno na https://www.domovina.je/drzava-z-obnovljivimi-viri-in-brez-jedrskih-elektrarn-trk-z-realnostjo-dozivela-nemcija-caka-tudi-slovenijo/
Dolinšek, U. (2004). Najboljša alternative proizvodnje električne energije v Sloveniji glede na izkušnje izbranih držav članic Evropske unije. (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Gider, F. (2022). »Kakovost življenja-kako jo izboljšati?« Pridobljeno na https://www.bizinaizi.si/kako-doseci-vecjo-kakovost-zivljenja/
Gnezda, S. (2021, 4. april). Ne jemati, ampak prispevati. Pridobljeno na https://www.mqportal.si/ne-jemati-ampak-prispevati?fbclid=IwAR290BPZFsuKfFZzTLr66ba3KX5_fs3zsaCKsbfLGm-2M2FtZju8cDfu1T0
Kajfež-Bogataj, L. (2005). » Podnebne spremembe in njihovi vplivi na kakovost življenja ljudi«. Pridobljeno na https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=http%3A%2F%2Faas.bf.uni-lj.si%2Fmaj2005%2F04kajfez2.doc&wdOrigin=BROWSELINK
Kozole, M. (2021). Vrednotenje zaznanih koristi in tveganj jedrske tehnologije družbi. Revija za univerzalno odličnost, 10(3), (233-249).
Krško-trajnostni razvoj za vedno višjo kakovost življenja. (2018). Občina Krško. (2022). Krško: Občina Krško. Pridobljeno na https://zlatikamen.si/clanki/krsko-trajnostni-razvoj-za-vedno-visjo-kakovost-bivanja/
Lorenčič, M. (2008). Podcenili smo posledice delovanja jedrskih elektrarn za zdravlje ljudi. Pridobljeno na https://www.dnevnik.si/334849
Markovič, R. (2021). Okoljski vpliv proizvodnje vodika z elektrolizo in različnimi viri električne energije. Pridobljeno na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128380
Milič, M. (2018). Kje v Sloveniji se najbolje živi v letu 2018? Razkrivamo lestvico 212 občin! Pridobljeno na https://mojefinance.finance.si/8939584
Nuklearna elektrarna Krško. (2022). Pridobljeno na https://www.nek.si/
Nuklearna elektrarna Krško. (2022). Letno poročilo 2020. Krško: NEK.
Nuklearna elektrarna Krško. (2022). Letno poročilo 2021. Krško: NEK.
Pavlovič, N. (2019). Jedrske nezgode in vplivi na okolje- primerjava med Černobilom in Fukušimo. (Diplomsko delo). Maribor: Fakulteta za varnostne vede.
Prispeval, A. (2014). »Učinki jedrske elektrarne na zdravje ljudi«. Pridobljeno na https://www.varcevanje-energije.si/aktualne-novice/ucinki-jedrske-elektrarne-na-zdravje-ljudi.html
Republika Slovenije, Statistični urad. (30.10.2022). Kazalniki blaginje v Sloveniji. Pridobljeno na https://www.stat.si/doc/pub/Kakovost.pdf
Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2023 (ReJSV13-23). (2013, 2. julij). (brez datuma). (Uradni list RS, št. 56/13, uvod in 1. načelo). Pridobljeno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO88
Simončič, M. (2019). Vpliv oddaljenosti bivanja na zaupanje v jedsrko elektrarno. Revija za univerzalno odličnost, 4(3), (140-160).
Smole, S. (2022). Pasti nacionalne energetske strategije. Pridobljeno na https://megafon.si/pisemo/pasti-nacionalne-energetske-strategije/
SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno na https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=energija
Svetlik, I. (1996). Kakovost živlejnja v Sloveniji. Založba FDV.
Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 158/20, 3. člen). Pridoblejno na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545
Zajc, A. (2010). Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v Sloveniji. (Magistrska naloga). Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.