Vpliv voditeljstva na zadovoljstvo zaposlenih v proizvodnih organizacijah
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2024.011Ključne besede:
voditeljstvo, zaposleni, zadovoljstvo, Model EFQM 2020, Model odličnosti EFQM, organizacijska kultura, sodelovanje, učinkovitost proizvodnjePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšen je vpliv voditeljstva na zadovoljstvo zaposlenih v proizvodnih organizacijah?
Namen: Cilj raziskave je proučiti vpliv voditeljstva na zadovoljstvo zaposlenih v proizvodnji ter raziskati možnost izboljšanja vodenja s pomočjo modela EFQM 2020.
Metoda: Uporabljena je kvalitativna metoda, ki zajema študijo strokovnih in referenc ter analizo pridobljenih podatkov.
Rezultati: Organizacijska kultura in voditeljstvo, kot merilo v modelu EFQM 2020, se izkaže kot ključen faktor pri zadovoljstvu zaposlenih. Raziskava poudarja pomembnost prednosti voditeljev, njihovo posvečenost zaposlenim ter pravilno izbiro kadrov za vodstvene vloge. Učinkovite vodje ponujajo jasno vizijo in poslanstvo, ustvarjajo podporno delovno okolje, zagotavljajo jasne cilje, dajejo povratne informacije in zaposlene tudi vključijo v odločanje.
Organizacija: Razvoj vodji proizvoden prispeva k večji produktivnosti, inovativnosti in zanesljivosti proizvodnih organizacij in s tem povečanju delovne uspešnosti.
Družba: Učinkovito voditeljstvo lahko prispeva k boljšemu počutju zaposlenih, zmanjšanju odsotnosti z dela in izboljšanju odnosov med zaposlenimi in organizacijami. Zadovoljni zaposleni posledično lahko pozitivno vplivajo tudi na družbene odnose izven organizacije in s tem prispevajo k krepitvi kulture in nenehnega družabnega razvoja.
Originalnost: Raziskava prinaša vpogled v voditeljstvo kot merilo za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava se osredotoča na izbrane reference, kar predstavlja omejitev. Priporoča se nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Literatura
Duhanić, A. M. (2015). Vpliv voditeljskih sposobnosti in stila vodenja na zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
EFQM (2012). Pregled modela odličnosti EFQM. Pridobljeno 15.01.2023 na
fqm_2013-zv.pdf
Franko, P. & Gorenc S. (2023), Vpliv voditeljstva na poslovno uspešnost v proizvodni organizaciji. Revija za univerzalno odličnost,12(1), 59-69. doi: 10.37886/ruo.2023.004
Hrovat, S. (2008). Vodenje in uspešnost podjetij. Diplomsko delo. Kranj: B&B Višja strokovna šola..
Ivanko, Š. (2019). Vodenje v 21.stoletju. Revija za univerzalno odličnost, 8(4), 374-393.
Janežič, D. & Pevec, N. (2020). Vodenje z vizijo, navdihom in integriteto. Revija za univerzalno odličnost, 10(1), 41-56. doi: 10.37886/ruo.2021.027
Kern Pipan, K. (2010). Vpliv stalnih izboljšav in človeškega kapitala na poslovno odličnost organizacije. Doktorska disertacija. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
Langerholc, M. (2016). Izboljšanje dimenzij voditeljstva in človeških virov v modelu poslovne odličnosti EFQM. Magistrsko delo. Kranj: Univerza v Mariboru. Fakulteta za organizacijske vede.
Lipičnik, B., (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu: human resources management. Gospodarski vestnik. Ljubljana.
Mekiš, A. (2016), Zavzetost zaposlenih in poslovna odličnost. Magistrsko delo. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
Možina, S., Bernik J., Merkač Skok M., Svetic A. (2000). Osnove Managementa. Portorož: Visoka šola za podjetništvo.
Možina, S., Rozman, R., Glas, M., Tavčar, M., Pučko, D., Kralj, J., Ivanko, Š., Lipičnik, B., Gričar, J., Tekavčič, M., Dimovski, V. & Kovač, B. (2002). Management: nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.
SPIRIT Slovenija, javna agencija (2019). Model EFQM. Ljubljana: SPIRIT Slovenija,
javna agencija. Pridobljeno na: https://www.spiritslovenia.si/resources-new/vsebine/SPIRIT/Razpisi/359/Model%20poslovne%20odli%C4%8Dnosti%20EFQM_brezpla%C4%8Dna%20skraj%C5%A1ana%20verzija.pdf
Škedelj, J., (2016). Vodenje proizvodnje z uporabo modela odličnosti EFQM. Revija za univerzalno odličnost, 5(3), 251-260.
