Tri temeljne spremenljivke avtopoietskega vodenja
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
transformacijsko vodenje, avtopoietsko vodenje, ciljna usmerjenost, čustvena občutljivost, prožnostPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšen stil vodenja bi lahko bil nadgradnja transformacijskega vodenja?
Namen: Namen raziskave je bil ustvariti nov stil vodenja, katerega spremenljivke bi bile nadgradnja spremenljivk transformacijskega vodenja . Slednji je namreč prepoznan kot uspešen stil vodenja v uspešnih organizacijah.
Metoda: Triangulaciji teorij je bila metoda, po kateri smo raziskovali objavljene članke v znanstvenih bazah. Za razjasnitev raziskovalnega vprašanja smo proučevali različne avtorje, ki so v svojih raziskavah izhajali iz različnih teoretičnih predpostavk. Le-te so si bile v nekaj člankih tudi v nasprotju.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da so avtorji pogosto omenjali določene spremenljivke, ko so raziskovali na temo transformacijskega vodenja. Mi smo te spremenljivke med seboj povezali in sestavili nov model, ki smo ga poimenovali avtopoietsko vodenje. Glavne spremenljivke le-tega so (1) ciljna usmerjenost, (2) čustvena občutljivost in (3) prožnost vodij v organizacijah.
Organizacija: Naša raziskava bi lahko pozitivno vplivala na menedžerje v smislu prepoznavanja pomembnosti izbranih spremenljivk. Uporaba modela avtopoietskega vodenja v praksi bi podjetju prinesla večjo učinkovitost v poslovnem procesu, s tem pa povečala njegovo finančno uspešnost.
Družba: Avtopoietsko vodenje je način vodenja, ki v največji možni meri vpliva na izrabo notranjih virov posameznika. Na tak način ta postane notranje motiviran, kar je temelj kvalitetnega dela. S tem se krepi socialen vidik zaposlenih, ki posledično pozitivno vpliva tudi na življenje izven organizacijskega sistema, torej na njegovo družino in širše življenjsko okolje.
Originalnost: V svetovni literaturi smo pojem avtopoieza zasledili med raziskovalci na področju menedžmenta, ni bil pa še narejen modela avtopoietskega vodenja.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Naša raziskava je temeljila na triangulaciji teorij, ki se je omejila na tri ključne spremenljivke. To bi lahko razumeli tudi kot omejitev raziskave. V prihodnje bomo z raziskovanjem nadaljevali, s čimer bomo skušali model avtopietskega vodenja dopolniti oziroma nadgraditi.
Literatura
Aldao, A., Sheppes, G., & Gross, J. J. (2015). Emotion regulation flexibility. Cognitive Therapy and Research, 39(3), 263–278.
Arditi, D., Nayak, S., & Damci, A. (2017). Effect of organizational culture on delay in construction. International Journal of Project Management, 35(2), 136–147.
Bettencourt, L. A. (2004). Change-oriented organizational citizenship behaviors: The direct and moderating influence of goal orientation. Journal of Retailing, 80(3), 165–180.
Bass, B. M. (1997). Does the transactional–transformational leadership paradigm transcend organizational and national boundaries?. American psychologist, 52(2), 130.
Bulc, V. (2006). Ritmi poslovne evolucije. Ljubljana: Vibacom.
Cavallo, K., & Brienza, D. (2006). Emotional competence and leadership excellence at Johnson & Johnson. Europe’s Journal of Psychology, 2(1).
Choi, J. N. (2007). Change‐oriented organizational citizenship behavior: effects of work environment characteristics and intervening psychological processes. Journal of Organizational Behavior, 28(4), 467–484.
Dulewicz, V., & Higgs, M. (2005). Assessing leadership styles and organisational context. Journal of Managerial Psychology, 20(2), 105–123.
Drodge, E. N., & Murphy, S. A. (2002). Interrogating emotions in police leadership. Human Resource Development Review, 1(4), 420–-438.
Dulewicz, V., & Higgs, M. (2003). Leadership at the top: The need for emotional intelligence in organizations. The International Journal of Organizational Analysis, 11(3), 193–210.
Egri, C. P., & Herman, S. (2000). Leadership in the North American environmental sector: Values, leadership styles, and contexts of environmental leaders and their organizations. Academy of Management journal, 43(4), 571–604.
Geoghegan, L., & Dulewicz, V. (2008). Do project managers' leadership competencies contribute to project success? Project Management Journal, 39(4), 58–67.
Gilstrap, D. L. (2009). A complex systems framework for research on leadership and organizational dynamics in academic libraries. portal: Libraries and the Academy, 9(1), 57–77.
Keller, K. L., & Richey, K. (2017). The Importance of Corporate Brand Personality Traits to a Successful 21st Century Business. In Advances in Corporate Branding (pp. 47–58). Palgrave Macmillan UK.
Leban, W., & Zulauf, C. (2004). Linking emotional intelligence abilities and transformational leadership styles. Leadership & Organization Development Journal, 25(7), 554–564.
Maturana, H. &Varela, F. (1980). Autopoiesis and Cognition: the organization of the living, Boston Reidel. Publishing Company. Dordrecht: Holland/Boston U.S.A./London: England.
Müller, R., & Turner, J. R. (2007). Matching the project manager’s leadership style to project type. International journal of project management, 25(1), 21–32.
Peček Balažic T., Bukovec B. (2017). Razsežnost principa »autopoiesis« v organizaciji in družbi. Revija za univerzalno odličnost,6(1), 39–54.
Schieffer, A. (2006). Co-creative leadership: An integrated approach towards transformational leadership. Transition Studies Review, 13(3), 607–623.
Seppälä, T., Lipponen, J., Bardi, A., & Pirttilä‐Backman, A. M. (2012). Change‐oriented organizational citizenship behavior: An interactive product of openness to change values, work unit identification, and sense of power. Journal of Occupational and Organizational Psychology, 85(1), 136–155.
Weick, K. E., Tsoukas, H., & Shepherd, J. (2005). Managing the future: Foresight in the knowledge economy.
Zaccaro, S. J., Foti, R. J., & Kenny, D. A. (2004). Self-Monitoring and trait-based variance in leadership: An investigation of leader flexibility across multiple group situations. Key Readings in Social Psychology, 1, 357.
