Vpliv socialnih dejavnikov na zadovoljstvo z življenjem v starosti
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
socialni dejavniki, življenjski pogoji, življenjski slog, stari, domače okolje, socialno varstveni zavodPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je povezanost socialnih dejavnikov z zadovoljstvom z življenjem v starosti?
Namen: Namen raziskave je ugotoviti vpliv socialnih dejavnikov na zadovoljstvo z življenjem v starosti.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, kavzalno-neeksperimentalno metodo. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje v desetih statističnih regijah. Za analizo vzročnih učinkov in pogojnih asociacij smo uporabili napredne statistične metode nagnjenja (propensity score methods, Rubin, 2006). Iz statistične množice je bil izbran enostavni slučajnostni vzorec, odločili smo se za proporcionalno stratifikacijo. Za merjenje zadovoljstva z življenjem smo uporabili lestvico Satisfaction with Life Scale (Diener) ter ji dodali vprašanja za proučevanje socialnih dejavnikov. V raziskavo je bilo vključenih 656 starejših odraslih starih 65 let in več, ki živijo v domačem okolju ali v socialno varstvenem zavodu.
Rezultati: Z zadovoljstvom z življenjem v starosti je močno povezan indeks življenjski pogoji (pogoji bivanja, okolje, finančno stanje, varnost) in šibkeje povezan indeks življenjski slog (gibanje, prehrana, kajenje, uživanje alkohola).
Razprava: Na zadovoljstvo z življenjem v starosti pomembno vplivajo socialni dejavniki - ustrezni življenjski pogoji ter manj pomembno zdrav življenjski slog, ki človeku omogočajo kakovostno življenje tudi v pozni starosti.
Družba: Raziskava ima pomemben vpliv na družbo, saj se staranju namenja premalo pozornosti. Z ozaveščanjem javnosti želimo doprinesti k detabuizaciji staranja in ageizma. Za stabilen zdravstveni sistem je pomembno, da starejši odrasli ostanejo zdravi, samostojni in zadovoljni.
Originalnost: Izvirnost raziskave je v proučevanju socialnega dejavnika v holističnem modelu zadovoljstva z življenjem v starosti, ki vključuje še fizični, psihični in duhovni dejavnik.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Izvedena raziskava ima omejitve v izbrani metodologiji in velikosti vzorca. Rezultati so plod analize, ki je bila narejena na uravnoteženem študijskem načrtu, zato lahko rezultate posplošimo na populacijo starejših odraslih (65 let in več). V prihodnje bo potrebno pozornost nameniti proučevanju elementov posameznega indeksa socialnih dejavnikov in njihovih vplivov na zadovoljstvo z življenjem.
Literatura
1. Akyol, A.D. (2007). Falls in the elderly: what can be done? International Nursing Review, 54(2), 191-196. doi: 10.1111/j.1466-7657.2007.00505.x
2. Bond, J., & Corner, L. (2004). Quality of life and older people. England: Open University Press.
3. Borg, C., Halberg IR., & Blomqvist K. (2006). Life satisfaction among older people (65+) with reduced self-care capacity: the relationship to social, health and financial aspects. Journal of Clinical Nursing, 15(5), 607-618. doi: 10.1111/j.1365-2702.2006.01375.x
4. Butala, V. (2006). Zmanjševanje tveganja izpostavljenosti okolišnemu tobačnemu dimu v stavbah – ali je prezračevanje prostorov učinkovito? V Svetovni dan brez tobaka / Strokovni posvet pasivno kajenje, Ljubljana 31. maj 2006 (ni pag.). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
5. Bilban, M. (2010). Promocija zdravja v različnih življenjskih obdobjih s poudarkom na zdravem prehranjevanju. V C. Hlastan-Ribič (ur.), 6. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja: Zdrava prehrana in javno zdravje, Ljubljana, oktober 2010 (str. 27-43). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje.
6. Chapin, F. (1947). Experimental Designs in Sociological Research. New York: Harper.
7. Cijan, R., & Cijan, V. (2003). Zdravstveni, socialni in pravni vidiki starostnikov. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
8. Čakš, T. (2006). Pasivno kajenje: vplivi na zdravje in vloga zdravstvenega delavca. V Svetovni dan brez tobaka / Strokovni posvet pasivno kajenje, Ljubljana 31. maj 2006 (ni pag.). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
9. Davies, N. (2011). Promoting healthy ageing: the importance of lifestyle. Nursing Standard, 25(19), 43-49. Pridobljeno na http://search.proquest.com/docview/840663566?accountid=28931
10. Diener, E., Emmons, R.A., Lassen, R.J., & Griffin, S. (1985). The Satisfaction With Life Scale. Journal of Personality Assessment, 49(1), 71-75. Pridobljeno na https://internal.psychology.illinois.edu/~ediener/Documents/Diener-Emmons-Larsen-Griffin_1985.pdf
11. Fahey, T., Nolan, B., & Whelan C.T. (2003). Monitoring quality of life in Europe. Dublin: Economic and Social Research Institute. Pridobljeno na http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef02108.htm
12. Filej, B., & Žvanut, B. (2015). Samopodoba in samospoštovanje starejših. V N. Kregar Velikonja (ur.), Mednarodna znanstvena konferenca: Celostna obravnava pacienta: starostnik v zdravstvenem in socialnem varstvu, Novo mesto 12. november 2015 (str. 20). Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede.
13. Filej, B., Kröpfl, J., & Kaučič, B.M. (2015). Kakovost življenja starih ljudi s kroničnimi obolenji. Kakovostna starost, 18(4), 3-13.
14. Filipovič Hrast, M., & Hlebec, V. (2015). Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidarnost: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
15. Golob, M. (2011). Starost in zdravje starih ljudi. (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
16. Greenwood, E. (1945). Experimental sociology, a study in method. New York: King’s Crown Press.
17. Gullberg, B., Johnell, O., & Kanis, J.A. (1997). World-wide Projections for Hip Fracture. Osteoporos International, 7(5), 407-413. doi: 10.1007/PL00004148 Pridobljeno na http://link.springer.com/article/10.1007/PL00004148
18. Hlebec, V., Kavčič, M., Filipovič Hrast, M., Vezovnik, A., & Trbanc, M. (2010). Samo da bo denar in zdravje: življenje starih revnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
19. Jakoš, A. (2009). Načrtovanje, demografija in Slovenija. Urbani izziv, 20(1), 21-32. doi: 10.5379/urbani-izziv-2009-20-01-002
20. Kavčič, M. (2011). Vsakdanja tveganja starejših ljudi: obravnava koncepta in življenjskih situacij starejših. V S. Mandič, & M. Filipovič Hrast (ur.) Blaginja pod pritiski demograskih sprememb (str. 161-203). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
21. Kerčmar, S. (2014). Vpliv alkoholizma na družinsko življenje. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
22. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pridobljeno na https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/kodeks_etike_v_zdravstveni_negi_in_oskrbi_kodeks_etike_za_babice_ul_za_objavo_na_spletni_strani_2_2_2015.pdf
23. Kodrič, K. (2014). Kaj prinaša postmoderna era v družinskem življenju sobivanja s starejšimi? V D. Železnik, U. Železnik, & S. Gmajner (ur.), 4. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo s področja zdravstveni ved: Pomen kompetentne obravnave uporabnikov zdravstveni in socialnih storitev v času krize, Laško 9. september 2014 (str. 82-88). Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede.
24. Koprivnikar, H. (2006). Razširjenost pasivnega kajenja med odraslimi prebivalci RS. V Svetovni dan brez tobaka / Strokovni posvet pasivno kajenje, Ljubljana 31. maj 2006 (ni pag.). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
25. Kožuh-Novak, M. (2006). Starajoča se družba – problem ali nov izziv? V D. Cibic, I. Drenik, M. Kožuh-Novak, A. Osterman, M. Pavliha, A. Žiberna (ur.), Starejši za starejše: za boljše zdravje in višjo kakovost življenja doma (str. 11-16). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje & Zveza društev upokojencev Slovenije.
26. Lah, I., Pahor, M., & Hlebec, V. (2008). Zdravje starejših ljudi kot element kakovosti življenja v Evropi. Obzornik Zdravstvene Nege, 42(2), 87-97.
27. Lah, I. (2007). Kakovost življenja starostnikov v Evropi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_lah-ida.pdf
28. Lancaster, H.O. (1990). Expectations of life: a study in the demography, statistics and history of world mortality. New York: Springer-Verlag.
29. Leskošek, V. (2012). Social determinants of health: the indicators for measuring the impact of poverty on health. Zdravstveno varstvo, 51(1), 21-32. doi: 10.2478/v10152-012-0004-1
30. Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.
31. Pfeifer, M., & Krokter Kogoj, T. (2014). Vpliv telesne vadbe na zdravje kosti. Zdravniški Vestnik, 83(11), 792-801.
32. Ramovš, J., & Lipar, T. (2013). Zadovoljstvo s svojim življenjem. Kakovostna starost, 16(1), 48-49.
33. Rodica, B. (2012). Raziskovalno delo v zdravstveni negi (učno gradivo). Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo.
34. Rodrigues, I., Lima, M., & de Azevedo Barros, M. (2013) Falls and health-related quality of life (SF-36) in elderly people—ISACAMP 2008. Health, 5(12A), 49-57. doi: 10.4236/health.2013.512A007.
35. Rosenbaum, P.R., & Rubin, D.B. (1983). The Central Role of the Propensity Score in Observational studies for Causal effects. Biometrika, 70(1), 41-55. Pridobljeno na http://www.stat.cmu.edu/~ryantibs/journalclub/rosenbaum_1983.pdf
36. Rubin, D.B. (2006). Matched sampling for Causal Effects. New York: Cambridge University Press.
37. Sabotin, M. (2015). Vpliv odvisnosti od alkohola na kakovost življenja pacienta in družine. (Diplomsko delo). Alma Mater Europaea, Evropski center, Maribor.
38. Samek Lodovici, M., Patrizio, M., Pesce, F., & Roletto, E. (2015). Elderly women living alone: an update of their living conditions. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/519219/IPOL_STU(2015)519219_EN.pdf (10. 09. 2015).
39. Saražin Klemenčič, K. (2013). Premoženjsko stanje. V J. Ramovš (ur.), Staranje v Sloveniji (str. 151-166). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
40. Starc, M., & Zabukovec, M. (2013a). Zadovoljstvo s svojim življenjem v luči življenjskih sprememb. Kakovostna starost, 16(1), 3-19.
41. Starc, M., & Zabukovec, M. (2013b). Zadovoljstvo s svojim življenjem v luči življenjskih sprememb. V J. Ramovš (ur.), Staranje v Sloveniji, 2013 (str. 99-118). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
42. Statistični urad Republike Slovenije (2009). Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060: projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na https://www.stat.si/doc/pub/prebivalstvo2009.pdf (08. 03. 2013).
43. Stegmuller, N., & Bakračevič Vukman, K. (2012). Zadovoljstvo z življenjm v povezavi s pozitivnim in negativnim čustovanjem v srednji in pozni odraslosti. Raziskava na slovenskem vzorcu odraslih. Antropos, 1-2(225-226), 31-54. Pridobljeno na http://www.anthropos.si/anthropos/2012/1_2/02_stegmuller_vukman.pdf (19. 08. 2015).
44. Valenčak, S. (2012). Kaj je starosti prijazno in kaj ne? Kakovostna starost, 15(1), 3-19.
45. Voljč, B. (2010). Voziti ali ne voziti v starosti? Inkaj potem, če ne? Kakovostna starost, 13(4), 15-20.
46. Van Buuren, S., & Groothuis-Oudshoorn, K. (2011). Mice: Multivariate Imputation by Chained Equations. Journal of Statistical Software, 45(3), 1-67. Pridobljeno na https://www.jstatsoft.org/article/view/v045i03/v45i03.pdf
47. Zupan, D., & Grmek Košnik, I. (2011). Odnos slovenskih starostnikov do preprečevanja padcev. Zdravstveno varstvo, 50(4), 213-226. doi: 10.2478/v10152-011-0001-9
48. Zurc, J., Hlastan-Ribič, C., & Skela-Savič, B. (2015). Dietary habits and physical acyivity patterns among Slovenian elderly:cross-sectional survey with cluster analysis. Obzornik zdravstvene nege, 49(1), 9-17. doi: http://dx.doi.org/10.14528/snr.2015.49.1.48
49. Zurc, J. (2016). Kvalitativna raziskovalna paradigma v raziskovanju (učno gradivo). Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju.
50. Zurc, J., & Skela Savič, B. (2012). Življenjski slog starostnikov v gorenjski regiji na področju duševnega zdravja in preventive pred poškodbami. Obzornik zdravstvene nege, 46(3), 209-217.
51. Železnik, D. (2014). Skrb zase kot paradigma življenja starostnikov: znanstvena monografija. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede.
52. Železnik, D. (2012). Stališča starejših v Pomurju o zadovoljstvu z življenjem in o samospoštovanju. Kakovostna starost, 15(4), 28-40.
53. World Health Organization. Regional Office for Europe (2012, 10. september). Strategy and action plan for healthy ageing in Europe, 2012-2020. Pridobljeno na http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/175544/RC62wd10Rev1-Eng.pdf
