The Influence of Social Factors on Life Satisfaction in Old Age
DOI:
https://doi.org/10.37886/Keywords:
social factors, living conditions, lifestyle, old people, home environment, social care institutionAbstract
Research question (RQ): What is the connection between social factors and life satisfaction in old age?
Purpose: The purpose of this research was to establish the influence of social factors on life satisfaction in old age.
Method: The quantitative research method was used, a causal non-experimental method. As sampling data technique we used the technique of a survey questionnaire in ten statistical regions. For the analysis of causal effects and conditional associations we used the advanced statistical propensity score methods (Rubin, 2006). From the statistical set a simple random sample was chosen, we decided on proportionate stratification. For measuring life satisfaction we used Satisfaction with Life Scale (Diener), to which we added questions in order to study social factors. The research included 656 older adults aged 65 years and above, living in the home environment or in social care institutions.
Results: Closely connected to life satisfaction in old age is the living conditions index (housing conditions, environment, financial situation, safety), whereas the lifestyle index (physical activity, nutrition, smoking, alcohol consumption) is less closely connected.
Discussion: Life satisfaction in old age is importantly influenced by social factors – suitable living conditions and less influenced by a healthy lifestyle, both of which allow for a quality life also in old age.
Society: The research has an important influence on the society, as too little attention is being devoted to the phenomenon of ageing. By alerting the public we wish to contribute towards the detabuisation of ageing and ageism. For the stable healthcare system it is important that older adults remain healthy, independent and satisfied.
Originality: The originality of the research is in the studying of social factor in the holistic model of satisfaction with life in the old age, which also includes physical, psychological and spiritual factors.
Limitations/further research: The conducted research has its limitations in the chosen methodology and sample size. The results are the result of analysis, which was made on well-balanced study plan, therefore the results can be generalized to the population of older adults (65 years and above). In the future it will be necessary to pay attention to the study of elements of respective social factors indexes, and their influence on life satisfaction.
References
1. Akyol, A.D. (2007). Falls in the elderly: what can be done? International Nursing Review, 54(2), 191-196. doi: 10.1111/j.1466-7657.2007.00505.x
2. Bond, J., & Corner, L. (2004). Quality of life and older people. England: Open University Press.
3. Borg, C., Halberg IR., & Blomqvist K. (2006). Life satisfaction among older people (65+) with reduced self-care capacity: the relationship to social, health and financial aspects. Journal of Clinical Nursing, 15(5), 607-618. doi: 10.1111/j.1365-2702.2006.01375.x
4. Butala, V. (2006). Zmanjševanje tveganja izpostavljenosti okolišnemu tobačnemu dimu v stavbah – ali je prezračevanje prostorov učinkovito? V Svetovni dan brez tobaka / Strokovni posvet pasivno kajenje, Ljubljana 31. maj 2006 (ni pag.). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
5. Bilban, M. (2010). Promocija zdravja v različnih življenjskih obdobjih s poudarkom na zdravem prehranjevanju. V C. Hlastan-Ribič (ur.), 6. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja: Zdrava prehrana in javno zdravje, Ljubljana, oktober 2010 (str. 27-43). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje.
6. Chapin, F. (1947). Experimental Designs in Sociological Research. New York: Harper.
7. Cijan, R., & Cijan, V. (2003). Zdravstveni, socialni in pravni vidiki starostnikov. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
8. Čakš, T. (2006). Pasivno kajenje: vplivi na zdravje in vloga zdravstvenega delavca. V Svetovni dan brez tobaka / Strokovni posvet pasivno kajenje, Ljubljana 31. maj 2006 (ni pag.). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
9. Davies, N. (2011). Promoting healthy ageing: the importance of lifestyle. Nursing Standard, 25(19), 43-49. Pridobljeno na http://search.proquest.com/docview/840663566?accountid=28931
10. Diener, E., Emmons, R.A., Lassen, R.J., & Griffin, S. (1985). The Satisfaction With Life Scale. Journal of Personality Assessment, 49(1), 71-75. Pridobljeno na https://internal.psychology.illinois.edu/~ediener/Documents/Diener-Emmons-Larsen-Griffin_1985.pdf
11. Fahey, T., Nolan, B., & Whelan C.T. (2003). Monitoring quality of life in Europe. Dublin: Economic and Social Research Institute. Pridobljeno na http://www.eurofound.europa.eu/publications/htmlfiles/ef02108.htm
12. Filej, B., & Žvanut, B. (2015). Samopodoba in samospoštovanje starejših. V N. Kregar Velikonja (ur.), Mednarodna znanstvena konferenca: Celostna obravnava pacienta: starostnik v zdravstvenem in socialnem varstvu, Novo mesto 12. november 2015 (str. 20). Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede.
13. Filej, B., Kröpfl, J., & Kaučič, B.M. (2015). Kakovost življenja starih ljudi s kroničnimi obolenji. Kakovostna starost, 18(4), 3-13.
14. Filipovič Hrast, M., & Hlebec, V. (2015). Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidarnost: univerzitetni učbenik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
15. Golob, M. (2011). Starost in zdravje starih ljudi. (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
16. Greenwood, E. (1945). Experimental sociology, a study in method. New York: King’s Crown Press.
17. Gullberg, B., Johnell, O., & Kanis, J.A. (1997). World-wide Projections for Hip Fracture. Osteoporos International, 7(5), 407-413. doi: 10.1007/PL00004148 Pridobljeno na http://link.springer.com/article/10.1007/PL00004148
18. Hlebec, V., Kavčič, M., Filipovič Hrast, M., Vezovnik, A., & Trbanc, M. (2010). Samo da bo denar in zdravje: življenje starih revnih ljudi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
19. Jakoš, A. (2009). Načrtovanje, demografija in Slovenija. Urbani izziv, 20(1), 21-32. doi: 10.5379/urbani-izziv-2009-20-01-002
20. Kavčič, M. (2011). Vsakdanja tveganja starejših ljudi: obravnava koncepta in življenjskih situacij starejših. V S. Mandič, & M. Filipovič Hrast (ur.) Blaginja pod pritiski demograskih sprememb (str. 161-203). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
21. Kerčmar, S. (2014). Vpliv alkoholizma na družinsko življenje. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
22. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pridobljeno na https://www.zbornica-zveza.si/sites/default/files/doc_attachments/kodeks_etike_v_zdravstveni_negi_in_oskrbi_kodeks_etike_za_babice_ul_za_objavo_na_spletni_strani_2_2_2015.pdf
23. Kodrič, K. (2014). Kaj prinaša postmoderna era v družinskem življenju sobivanja s starejšimi? V D. Železnik, U. Železnik, & S. Gmajner (ur.), 4. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo s področja zdravstveni ved: Pomen kompetentne obravnave uporabnikov zdravstveni in socialnih storitev v času krize, Laško 9. september 2014 (str. 82-88). Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede.
24. Koprivnikar, H. (2006). Razširjenost pasivnega kajenja med odraslimi prebivalci RS. V Svetovni dan brez tobaka / Strokovni posvet pasivno kajenje, Ljubljana 31. maj 2006 (ni pag.). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
25. Kožuh-Novak, M. (2006). Starajoča se družba – problem ali nov izziv? V D. Cibic, I. Drenik, M. Kožuh-Novak, A. Osterman, M. Pavliha, A. Žiberna (ur.), Starejši za starejše: za boljše zdravje in višjo kakovost življenja doma (str. 11-16). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje & Zveza društev upokojencev Slovenije.
26. Lah, I., Pahor, M., & Hlebec, V. (2008). Zdravje starejših ljudi kot element kakovosti življenja v Evropi. Obzornik Zdravstvene Nege, 42(2), 87-97.
27. Lah, I. (2007). Kakovost življenja starostnikov v Evropi (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_lah-ida.pdf
28. Lancaster, H.O. (1990). Expectations of life: a study in the demography, statistics and history of world mortality. New York: Springer-Verlag.
29. Leskošek, V. (2012). Social determinants of health: the indicators for measuring the impact of poverty on health. Zdravstveno varstvo, 51(1), 21-32. doi: 10.2478/v10152-012-0004-1
30. Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za psihologijo.
31. Pfeifer, M., & Krokter Kogoj, T. (2014). Vpliv telesne vadbe na zdravje kosti. Zdravniški Vestnik, 83(11), 792-801.
32. Ramovš, J., & Lipar, T. (2013). Zadovoljstvo s svojim življenjem. Kakovostna starost, 16(1), 48-49.
33. Rodica, B. (2012). Raziskovalno delo v zdravstveni negi (učno gradivo). Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo.
34. Rodrigues, I., Lima, M., & de Azevedo Barros, M. (2013) Falls and health-related quality of life (SF-36) in elderly people—ISACAMP 2008. Health, 5(12A), 49-57. doi: 10.4236/health.2013.512A007.
35. Rosenbaum, P.R., & Rubin, D.B. (1983). The Central Role of the Propensity Score in Observational studies for Causal effects. Biometrika, 70(1), 41-55. Pridobljeno na http://www.stat.cmu.edu/~ryantibs/journalclub/rosenbaum_1983.pdf
36. Rubin, D.B. (2006). Matched sampling for Causal Effects. New York: Cambridge University Press.
37. Sabotin, M. (2015). Vpliv odvisnosti od alkohola na kakovost življenja pacienta in družine. (Diplomsko delo). Alma Mater Europaea, Evropski center, Maribor.
38. Samek Lodovici, M., Patrizio, M., Pesce, F., & Roletto, E. (2015). Elderly women living alone: an update of their living conditions. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/519219/IPOL_STU(2015)519219_EN.pdf (10. 09. 2015).
39. Saražin Klemenčič, K. (2013). Premoženjsko stanje. V J. Ramovš (ur.), Staranje v Sloveniji (str. 151-166). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
40. Starc, M., & Zabukovec, M. (2013a). Zadovoljstvo s svojim življenjem v luči življenjskih sprememb. Kakovostna starost, 16(1), 3-19.
41. Starc, M., & Zabukovec, M. (2013b). Zadovoljstvo s svojim življenjem v luči življenjskih sprememb. V J. Ramovš (ur.), Staranje v Sloveniji, 2013 (str. 99-118). Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
42. Statistični urad Republike Slovenije (2009). Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060: projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na https://www.stat.si/doc/pub/prebivalstvo2009.pdf (08. 03. 2013).
43. Stegmuller, N., & Bakračevič Vukman, K. (2012). Zadovoljstvo z življenjm v povezavi s pozitivnim in negativnim čustovanjem v srednji in pozni odraslosti. Raziskava na slovenskem vzorcu odraslih. Antropos, 1-2(225-226), 31-54. Pridobljeno na http://www.anthropos.si/anthropos/2012/1_2/02_stegmuller_vukman.pdf (19. 08. 2015).
44. Valenčak, S. (2012). Kaj je starosti prijazno in kaj ne? Kakovostna starost, 15(1), 3-19.
45. Voljč, B. (2010). Voziti ali ne voziti v starosti? Inkaj potem, če ne? Kakovostna starost, 13(4), 15-20.
46. Van Buuren, S., & Groothuis-Oudshoorn, K. (2011). Mice: Multivariate Imputation by Chained Equations. Journal of Statistical Software, 45(3), 1-67. Pridobljeno na https://www.jstatsoft.org/article/view/v045i03/v45i03.pdf
47. Zupan, D., & Grmek Košnik, I. (2011). Odnos slovenskih starostnikov do preprečevanja padcev. Zdravstveno varstvo, 50(4), 213-226. doi: 10.2478/v10152-011-0001-9
48. Zurc, J., Hlastan-Ribič, C., & Skela-Savič, B. (2015). Dietary habits and physical acyivity patterns among Slovenian elderly:cross-sectional survey with cluster analysis. Obzornik zdravstvene nege, 49(1), 9-17. doi: http://dx.doi.org/10.14528/snr.2015.49.1.48
49. Zurc, J. (2016). Kvalitativna raziskovalna paradigma v raziskovanju (učno gradivo). Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju.
50. Zurc, J., & Skela Savič, B. (2012). Življenjski slog starostnikov v gorenjski regiji na področju duševnega zdravja in preventive pred poškodbami. Obzornik zdravstvene nege, 46(3), 209-217.
51. Železnik, D. (2014). Skrb zase kot paradigma življenja starostnikov: znanstvena monografija. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede.
52. Železnik, D. (2012). Stališča starejših v Pomurju o zadovoljstvu z življenjem in o samospoštovanju. Kakovostna starost, 15(4), 28-40.
53. World Health Organization. Regional Office for Europe (2012, 10. september). Strategy and action plan for healthy ageing in Europe, 2012-2020. Pridobljeno na http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0008/175544/RC62wd10Rev1-Eng.pdf
