Primerjalna analiza spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v izbranih organizacijah
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2024.015Ključne besede:
EFQM, gradniki, podgradniki, kakovost, menedžment, izbrana organizacija, ustvarjalnost, inovativnostPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako v izbrani organizaciji izvesti oceno gradnika spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti na podlagi modela odličnosti Evropske fundacije za management kakovosti (v nadaljevanju EFQM - European Founation for Quality Management)?
Namen: Namen raziskave je bil oceniti stopnjo razvitosti gradnikov spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti ter na podlagi pridobljenih izidov oblikovati predloge za izboljšave.
Metoda: V teoretičnem delu raziskave smo se osredinili na deskriptivni pristop s pomočjo katerega smo opravili pregled strokovne literature in razpoložljivih empiričnih raziskav. V empiričnem delu raziskave smo v osnovi opravili kvalitativno metodo raziskovanja. Za pridobivanje primarnih podatkov smo opravili strukturiran intervju s petimi vodji v vseh organizacijskih enotah v izbrani organizaciji. Na tako pridobljenih informacijah smo opravili osnovno in zahtevnejšo statistično obdelavo.
Rezultati: Iz izidov empiričnega dela raziskave izhaja, da je povprečna vrednost sedmih pod gradnikov 3,27. Najvišja ocena 4,5 je bila ugotovljena pri četrtem podgradniku Na podlagi razumevanje tržišča in priložnosti določajo natančne cilje za inoviranje, ki so podprti z ustreznimi politikami in viri. Najnižjo ocena 2,2 je bila ugotovljena za sedmi podgradnik. Uresničevanje idej v časovnih okvirih, ki omogočajo maksimirati dosežene prednosti. Pripravili smo predloge za menedžerje pri nenehnem izboljševanju inovacijskega procesa v izbrani organizaciji.
Organizacija: Raziskava o stopnji razvitosti gradnikov spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti ima pomemben vpliv na izbrano organizacijo, saj smo s pridobljenimi informacijami pripravili izhodišče za uvajanje sprememb.
Družba:. Raziskovanje stopnje razvitosti gradnikov spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti v izbrani organizaciji lahko prispeva tudi k ustvarjanju inovacijske kulture v gospodarstvu in širšem družbenem ekosistemu.
Originalnost: Prišli smo do novih znanj o stopnji razvitosti gradnikov spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti, ki povečujejo število razpoložljivih informacije. Pridobili smo izvirne vpoglede v izboljševanje ustvarjalnosti in inovativnosti.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Z raziskavo smo se osredinili na en gradnik modela odličnosti EFQM v izbrani organizaciji. Za pridobitev globljega razumevanja bi bilo koristno opraviti primerjalne analize med različnimi organizacijami.
Literatura
Bertoncelj, A., Bervar, M., Meško, M., Naraločnik, A., Nastav, B., Roblek, V., & Trnavčević, A. (2015). Trajnostni razvoj. Ljubljana: GV založba.
Bijek, L. (2019). Odnosi, komunikacija, motivacija in nagrajevanje kot dejavniki uspešnega tima in organizacije. Revija za univerzalno odličnost, junij, 2019 letnik št.2., str. 179-192.
Bukovec. B. (2010). Otoška rastoča strategija univerzalne odličnost in mojstrstva. 20. Maj 2010 (str.6-7) Novo mesto, Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
EFQM (2020a). The EFQM model. Brussels, EFQM.
EFQM (2020b). How is the EFQM Model 2020 development doing? (2020, 15. december). Pridobljeno na https://www.efqm.org/index.php/2019/05/10/how-is-the-efqm-model-2020- development-doing/
EFQM Leading Excellence 2012. (2013). Model odličnosti EFQM (brošura). SPIRIT Slovenija, javna agencija.
Fakulteta za organizacijske študije. (2020, 12. november). FOŠmeter poslovne odličnosti: Preglednica ocen. Pridobljeno na https://moodle.fos-unm.si/course/view.php?id=194.
»FOŠmeter poslovne odličnosti: Preglednica ocen« (2020).
Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje (2012) Model odličnosti EFQM 2013. Ljubljana, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje (MIRS)
Hojč D. (2019). Revija za univerzalno odličnost. Model vpliva dodane vrednosti za odjemalce ter inovativnost, 8(2), 169-179. Pridobljeno 13.11.2020 na https://www.fosunm.si/media/pdf/RUO/2019-8-2/Hojc.pdf
Interno gradivo: FOŠmeter poslovne odličnosti: Preglednica ocen
Kligl, A. (2010). Ustvarjalnost in inovativnost slovenskih podjetij. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomska poslovna fakulteta.
Koubek, A. (2016). Priročnik ISO 9001:2015 – Razumevanje in izvajanje novih zahtev. Ljubljana, Prevzeto na http://kakovosten.si/2017/10/11/osredotocenost-na-odjemalce/
Likar, B. (2001). Inoviranje. Koper: Visoka šola za menedžment
MIRS, Strategija poslovne odličnosti 2018-2030. (2017). Ljubljana: Urad RS za meroslovje. MIRS, EFQM model odličnosti. (2012). Ljubljana: Urad RS za meroslovje.
Slovensko združenje za kakovost in odličnost. (2019). Kakovost.
Šega, M. (2019). Karakteristike vodij za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti v organizaciji. Revija za univerzalno odličnost, marec, 2019 letnik št.1., str. 88-89.
