Avtomatizacija procesov proizvajanja in nočno delo
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2020.008Ključne besede:
menedžment, avtomatizacija, stopnja avtomatizacije, proces proizvajanja, nočno delo, nočna izmena, podjetja, proizvajanje, predelovalna dejavnost, raziskavaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je povezanost stopnje avtomatizacije procesov proizvajanja in nočnega dela?
Namen: Opraviti empirično raziskavo o stopnji avtomatizacije procesov proizvajanja v večjih slovenskih proizvodnih podjetjih ter obsegu nočnega dela proizvodnih delavcev in ugotoviti, ali višja stopnja avtomatizacije pomeni manjši obseg nočnega dela oziroma ugotoviti, ali obstaja kakšna statistično značilna povezanost navedenih dejavnikov.
Metoda: Na vzorcu 116 srednje velikih ali velikih slovenskih podjetij z najmanj 50 zaposlenimi in z registrirano predelovalno dejavnostjo smo opravili kvantitativno raziskavo, s katero smo skozi pet skupin aktivnosti oziroma opravil v proizvodnem procesu izmerili in izračunali skupno oceno stopnje avtomatizacije celotnega proizvodnega sistema ter izmerili in primerjali število človek/ur proizvodnih delavcev, opravljenih v nočni izmeni, napram številu človek/ur proizvodnih delavcev, opravljenih v celotnem delovnem dnevu. Izračunano oceno stopnje avtomatizacije posameznega proizvodnega sistema smo primerjali z deležem nočnega dela glede na vse delo v dnevu ter izračunali Pearsonov koeficient korelacije.
Rezultati: Izračunana povezanost dejavnikov je negativna, kar sicer pomeni, da večja kot je stopnja avtomatizacije procesov proizvajanja, manj je nočnega dela, vendar gre za prenizko absolutno vrednost, da bi lahko govorili o statistično znatni povezanosti.
Organizacija: V povezavi z avtomatizacijo procesov proizvajanja smo predstavili vidike in elemente avtomatizacije, ki lahko pripomorejo k učinkovitejši uvedbi avtomatizacije procesov proizvajanja v organizaciji. V povezavi z nočnim delom smo predstavili argumente, zakaj je smiselno, da si vodstva organizacij omejevanje obsega nočnega dela zastavijo kot cilj, ter podali predloge, kako se zasledovanja tega cilja lahko lotijo.
Družba: Raziskava obravnava avtomatizacijo procesov proizvajanja kot potencialno rešitev za odpravo oziroma omejitev nočnega dela, ter vseh negativnih vplivov nočnega dela tako na delavca – posameznika, kot na njegov ožji in širši socialni krog. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge, ki lahko pripomorejo k odpravi oziroma omejitvi nočnega dela in tako vplivajo na organizacijo delovnega časa in kakovost delovnega življenja posameznika.
Originalnost: Raziskava obravnava dva vsebinsko popolnoma nesorodna dejavnika, ki z vidika medsebojne povezanosti v dosedanjih raziskavah še nista bila obravnavana.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskave ni možno posplošiti na organizacije storitvenih dejavnosti, prav tako je ni možno posplošiti na aktivnosti v podjetjih z redistrirano predelovalno dejavnostjo, ki ne potekajo v okviru proizvodnega sistema. Raziskovanje avtomatizacije procesov in nočnega dela bi bilo koristno opraviti tudi v drugih dejavnostih, ki sicer niso proizvodno naravnane, a je kljub temu takšna oblika dela nujno potrebna in neizogibna, npr. v zdravstvu, trgovini, policiji, medijih, vojski ipd.
Literatura
Ahlborg G., Axelsson, G. & Bodin, L. (1996). Shift work, nitrous oxide exposure and subfertility among Swedish midwives. International journal of epidemiology, 25(4), 783–790.
Brann, D., Thurman, D. & Mitchell, C. (1996). V Proceedings of the 3rd Annual Symposium on Human Interaction with Complex Systems, avgust 1996 (str. 276–283). Dayton, Ohio: Wright State University.
Chui, M., Manyika, J. & Miremadi, M. (2015). Four fundamentals of workplace automation. McKinsey Quarterly, 29(3), 1–9.
Costa, G. (2004). Lavoro a turni e notturno. Firence: SEE-Firenze.
Dobrin, T. (1992). Delovna razmerja s krajšim delovnim časom. Podjetje in delo: revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo, 2, 110–125.
Eddy, M. (2013). Checklist for Lights-Out Manufacturing. Pridobljeno na https://www.productionmachining.com/articles/checklist-for-lights-out-manufacturing
Fanuc. (2018). Automating the nightshift to meet growing production demands. Pridobljeno na: https://www.fanuc.eu/~/media/files/pdf/customer-case-pdfs/ customer%20case%20pdf_ntm_rz.pdf?la=en
Fasth, Å, Stahre, J. & Dencker, K. (2008). Measuring and analysing Levels of Automation in an assembly system. Manufacturing Systems and Technologies for the New Frontier. London, Springer.
Frohm, J. (2008). Levels of Automation in Production Systems (Doktorska disertacija). Chalmers University of Technology, Gothenburg.
Goranski, S. (2011). Stres pri delu medicinskih sester v UKC Maribor. Magistrsko delo, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.
Gorenjske elektrarne. (2014). Delna avtomatizacija hidroelektrarne Sava. Pridobljeno na https://www.gek.si/info/601200079/Delna_avtomatizacija_hidroelektrarne_Sava
Gvin.com. (2019). Napredni iskalnik. Pridobljeno na http://www.gvin.com/IskalnikCE/Pages/SearchResult.aspx?Mode=GvinSI&App=GvinIskalnikSI&Kontekst=5&Lang=sl-SI
Hundrič, J. (2017). Avtomatizacija namenskega obdelovalnega stroja z robotskim manipulatorjem in s strojnim vidom (Magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Kaltnekar, Z. (1996). Organizacija delovnih procesov. Kranj: Moderna organizacija v sestavu VŠOD Kranj.
Knauth, P., Eichhorn, B., Löwenthal, I., Gärtner, K. H. & Rutenfranz, J. (1983). Reduction of nightwork by re-designing of shift-rotas. International archives of occupational and environmental health, 51(4), 371–379.
Knutsson, A. (2003). Health disorders of shift workers. Occupational medicine, 53(2), 103–108.
Korelič, T. (2017). Vpliv nočnega in izmenskega dela na motnje spanja med izvajalci zdravstvene nege (Magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.
Ljubič, T. (2000). Planiranje in vodenje proizvodnje. Ljubljana: Založba Moderna organizacija v okviru FOV.
Löfving, M., Almström, P., Jarebrant, C., Wadman, B. & Widfeldt, M. (2018). Evaluation of flexible automation for small batch production. Procedia Manufacturing, 25, 177–184.
Manyika, J., Chui, M., Miremadi, M., Bughin, J., George, K., Willmott, P. & Dewhurst, M. (2017). Harnessing automation for a future that works. Pridobljeno na: http://pinguet.free.fr/futuwork--.pdf
Mengeot, M. (2009). Proizvodnja in razmnoževanje: kraja zdravja prihodnjim generacijam. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
New York Post. (2018). These construction robots work the night shift. Pridobljeno na https://nypost.com/2018/04/23/these-construction-robots-work-the-night-shift/
Noël, M, Sodhi, M. & Lamond, B. (2007). Tool planning for a lights-out machining system. Journal of Manufacturing Systems, 26(3-4), 161–166.
Novak, A. (2016). Usklajevanje delovnega in zasebnega življenja v Sloveniji (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Parasuraman, R. & Riley, V. 1997. Humans and automation: Use, misuse, disuse, abuse. Human factors, 39(2), 230–253.
Pustovrh, T. (2015). Vplivi novih tehnologij na spreminjanje delovnega okolja in zaposlenih. Pridobljeno na http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/Pustovrh-03-Spreminajnje_delovnega_okolja.pdf
Rotman, D. (2013). How Technology Is Destroying Jobs. Technology Review, 16(4), 28–35.
Scott, A. & LaDou, J. (1994). Health and safety in shift workers. Occupational medicine, 3: 960–986.
Sever, K. (2011). Posodobitev proizvodne linije v podjetju Iskra Avtoelektrika (Magistrsko delo). Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta.
Sheridan, T in Verplanck, W. L. (1978). Human and computer control of undersea teleoperators. Cambridge: Massachusetts Institute of Technology.
Straif, K, Baan, R., Grosse, Y., Secretan, B., El Ghissassi, F., Bouvard, V., Altieri, A., Benbrahim-Tallaa L. & Cogliano, V. (2007). Carcinogenicity of shift-work, painting, and fire-fighting. The lancet oncology, 8(12), 1065–1066.
Šuman, V. (2016). Analiza, prenova in predlog avtomatizacije proizvodnega procesa v podjetju Letina inox (Magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Thierry, H. (1981). Compensation for shiftwork: a model and some results. V W. Š. Colquhoun, & J. Rutenfranz (ur.), Studies of shiftwork (str. 449–462). London: Taylor & Francis.
Tsukidate, A. (2018). Nagoya hospital to use robots for deliveries of drugs, materials. The Asahi Shimbun. Pridobljeno na http://www.asahi.com/ajw/articles/AJ201801010027.html
Vetter,T. (2015). Pravne podlage za organizacijo dela za tehnike/tehtnice zdravstvene nege (Magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.
Vimpolšek, M. (2016). Analiza osnov konkurenčnih prednosti z namenom optimizacije procesov v izbranem farmacevtskem podjetju (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Vrčkovnik, A. (2008). Uporaba metodologije Šest sigma vitke proizvodnje v oskrbovalni verigi (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Wolfgang, M., Lukic, V., Sander, A., Martin, J. & Küpper, D. (2017). Gaining robotics advantage. Pridobljeno na http://image-src.bcg.com/Images/BCG-Gaining-Robotics-Advantage-June-2017_2_tcm96-161882.pdf
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (2013, 13. Marec). Uradni list RS, št. 21/2013. Pridobljeno na http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944
