Vidiki in izzivi pri uveljavljanju trajnostnega razvoja ter poslovanja v živilsko-predelovalni panogi
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2023.014Ključne besede:
trajnostni razvoj, trajnostno poslovanje, živilsko-predelovalna panoga, poslovna strategija, upravljanje, strateški menedžmentPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so ključni vidiki in izzivi pri uveljavljanju trajnostnega razvoja ter poslovanja v živilsko-predelovalni panogi?
Namen: Prispevek se osredotoča na trajnostno poslovanje, z vidika kako podjetja s svojim delovanjem in razvojnimi prizadevanji vplivajo na družbeni, okoljski in ekonomski razvoj, s poudarkom na živilsko-predelovalni panogi. Proizvodnja hrane in pijač je eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva, zato je bistvenega pomena proučevanje in razumevanje trajnostnega razvoja v tej panogi. Namen tega prispevka je zagotoviti pregled, analizo in sintezo spoznanj v povezavi s trajnostnim razvojem v živilsko-predelovalni panogi.
Metoda: v članku zasledujemo večdimenzionalni in zadostno celostni pristop h konceptu trajnostnega razvoja, s ciljem ponuditi svež vpogled v novejšo literaturo ter aktualne trende trajnostnega razvoja, z osrednjo pozornostjo na živilsko-predelovalno panogo. Pri raziskovanju smo uporabili klasične kvalitativne metode raziskovanja: pregled obstoječe literature, analizo in sintezo spoznanj, deskripcijo, kompilacijo, indukcijo, dedukcijo ter druge, dovolj sistemsko in kibernetično izbrane ter uporabljane metode kvalitativnega raziskovanja. Na tej osnovi smo zasnovali podlago modela ključnih vidikov in učinkov trajnostnega poslovanja v živilsko-predelovalni panogi.
Rezultati: Ugotavljamo, da spremljanje in vrednotenje družbene, okoljske ter ekonomske učinkovitosti proizvodnje varne hrane in pijače ter načinov upravljanja, menedžmenta, razvoja temeljnih in poslovnih strategij ter poslovnih modelov, usmerjenih v trajnost, predstavljajo velik izziv za podjetja v preučevani panogi. Prav tako ugotavljamo, da je v literaturi mogoče zaslediti potrebo po bolj osredotočenem pristopu k razumevanju trajnostnega poslovanja v tej panogi. Ker literatura kaže vrzel tudi pri zagotavljanju orodij, ki bi omogočala dovolj celovito in učinkovito ocenjevanje trajnosti na različnih stopnjah dobavne verige, bi bilo potrebno prilagoditi metode ocenjevanja trajnosti za podjetja v preučevani panogi, ki je s svojimi značilnostmi specifična, vendar igra ključno vlogo pri uresničevanju trajnostne prihodnosti.
Organizacija: Ker je poslovni premik k trajnostnemu poslovanju še vedno šibak, so rezultati raziskave pomembno izhodišče osveščanja organizacij vseh vrst o pomenu in identifikaciji trajnostnega razvoja ter poslovanja.
Družba: Na družbeni ravni se vse bolj povečuje zavest o posledicah človekovega vedenja na okolje, na zdravje posameznikov in porabo hrane. Potrošniki, zlasti v razvitih državah, se vse bolj zanimajo za živilske izdelke (in pakiranja), ki so zdravi, ekološki in za doseganje višje ravni osebnega ter okoljskega dobrega počutja. Predlagani koncept lahko k temu pripomore.
Originalnost: Prispevek je eden redkih, ki proučuje trajnostni razvoj na primeru živilsko-predelovalne panoge, ki se v zadnjih desetletjih sooča z različnimi medsebojno povezanimi izzivi.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Ker literatura kaže vrzel pri zagotavljanju orodij za dovolj celovito in ustrezno učinkovito ocenjevanje trajnosti na različnih stopnjah dobavne verige, sugeriramo na predstavljeni osnovi razviti merilni instrumentarij predlaganega modela.
Literatura
Acar, M. F., Aktas, E., Agan, Y. & Bourlakis, M. (2019). Does sustainability pay? Evidence from the food sector. Journal of Foodservice Business Research, 22(3), 239–260.
Aggeri, F., Pezet, E., Abrassart, A. & Acquier, A. (2005). Managing sustainable development. Paris: Vuibert. Ambler, T. in Styles, C. (1995). Brand equity: towards measures that matter. London: PAN'AGRA Working Paper, London Business School.
Ahmed, M. D. & Sundaram, D. (2012). Sustainability modelling and reporting: from roadmap to implementation. Decision Support Systems, 53(3), 611–624.
Augustin, M. A., Riley, M., Stockmann, R., Bennett, L., Kahl, A., Lockett, T., Osmond, M., Sanguansri, P., Stonehouse, W., Zajac, I. & Cobiac, L. (2016). Role of food processing in food and nutrition security. Trends in Food Science and Technology, 56, 115–125.
Bertoncelj, A., Bervar, M., Meško, M., Naraločnik, A., Nastav, B., Roblek, V. & Trnavčević, A. (2015). Trajnostni razvoj. Ekonomski, družbeni in okoljski vidik. 2. dopolnjena izdaja. Ljubljana: GV Založba.
Bourne, M., Neely, A., Platts, K. & Mills, J. (2002). The success and failure of performance measurement initiatives: perceptions of participating managers. International Journal of Operations and Production Management, 22(11), 1288–1310.
Bureau Veritas (2022). Trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo,… Kje so tu standardi? Spletna stran: https://www.bureauveritas.si/magazine/trajnostni-razvoj-krozno-gospodarstvo-kje-so-tu-standardi. [Citirano 5. 4. 2022].
Cheng, B., Ioannue, I. & Serafeim, G. (2014). The effect of firm compensation structures on the mobility and entrepreneurship of extreme performers. Business, 35(april 2013), 1–23.
Chkanikova, O. & Mont, O. (2015). Corporate supply chain responsibility: drivers and barriers for sustainable food retailing. Corporate Social Responsibility and Environmental Management, 22(2), 65–82.
Coppola, A. & Ianuario, S. (2017). Environmental and social sustainability in producer organizations’ strategies. British Food Journal, 119(8), 1732–1747.
Cortese, D., Rainero, C. & Cantino, V. (2020). Stakeholders’ social dialogue about responsibility and sustainability in the food sector. British Food Journal, 123(3), 1287–1301.
Coteur, I., Marchand, F., Debruyne, L. & Lauwers, L. (2019). Structuring the myriad of sustainability assessments in agri-food systems: a case in Flanders. J. Clean. Product, 209, 472–480.
Cupertino S., Vitale, G. & Riccaboni, A. (2021). Sustainability and short-term profitability in the agri-food sector, a cross-sectional time-series investigation on global corporations. British Food Journal, 123(13), 317–336.
Dessupoiu, E. (2021). Kako trajnostna dobavna veriga povečuje poslovno učinkovitost? GEFCO Adria. Spletna stran: https://si.gefco.net/sl/obvestila/detail/news/kako-trajnostna-dobavna-veriga-povecuje-poslovno-ucinkovitost/ [Citirano 7. 4. 2022].
Di Marco, M., Baker, M. L., Daszak, P., De Barro, P., Eskew, E. A., Godde, C. M., Harwood, T. D., Herrero, M., Hoskins, A. J., Johnson, E., Karesh, W. B., Machalaba, C., Navarro Garcia, J., Paini, D., Pirzl, R., Stafford Smith, M., Zambrana-Torrelio, C. & Ferrier, S. (2020). Opinion: sustainable development must account for pandemic risk. Proceedings of the National Academy of Sciences, 117(8), 3888–3892.
Epstein, M. J. (2008). Making sustainability work. Sheffield: Greenleaf Publishing.
Evropska komisija (2014). Agricultural and Rural Development. The EU’s common agricultural policy (CAP): for our food, for our countryside, for our environment. Spletna stran: http://ec. europa.eu/agriculture/cap-overview/2014_en.pdf [Citirano 26. 2. 2022].
Evropska unija (2018). Directive 2018/851/EU. Official Journal of the European Union, 150, 109–140.
FAO (2010). Burlingame, B & Dernini, S. (Ur.), Sustainable Diets and Biodiversity. Rim. Spletna stran: http://www.fao.org/docrep/016/i3004e/i3004e.pdf [Citirano 7. 4. 2022].
FAO (2017). The Future of Food and Agriculture: Trends and Challenges. Rim. Spletna stran: http://www.fao.org/3/a-i6583e.pdf [Citirano 15. 3. 2022].
Farcas, A. C., Galanakis, C. M., Socaciu, C., Pop, O. L., Tibulca, D., Paucean, A., Jimborean, M. A., Fogarasi, M., Salanta, L. C., Tofana, M. & Socaci, S. A. (2021). Food security during the pandemic and the importance of the bioeconomy in the new era. Sustainability, 13, 150.
Foti, V. T. & Timpanaro, G. (2021). Relationships, sustainability and agri-food purchasing behaviour in farmer markets in Italy. British Food Journal, 123(13), 428–453.
Fritz, M. & Schiefer, G. (2008). Food chain management for sustainable food system development: a European research agenda. Agribusiness: An International Journal, 24(4), 440–452.
Gangi, F., D’Angelo, E., Daniele, L. M. & Varrone, N. (2020). The impact of corporate governance on social and environmental engagement: what effect on firm performance in the food industry? British Food Journal, 123(2), 610–626.
Giacosa, E., Ferraris, A. & Bresciani, S. (2017). Exploring voluntary external disclosure of intellectual capital in listed companies: an integrated intellectual capital disclosure conceptual model. Journal of Intellectual Capital, 18(1), 149–169.
Guzman, G. I., Gonzalez de Molina, M. & Alonso, A. M. (2011). The land cost of agrarian sustainability: an assessment. Land Use Policy, 28(4), 825–835.
Hubeau, M., Marchand, F., Coteur, I., Mondelaers, K., Debruyne, L., & Van Huylenbroeck, G. (2017). A new agri-food systems sustainability approach to identify shared transformation pathways towards sustainability. Ecol. Econ., 131, 52–63.
Iazzi, A., Ligorio, L., Vrontis, D. & Trio, O. (2022). Sustainable Development Goals and healthy foods: perspective from the food system. British Food Journal, 124, (4), 1081–1102.
Ingenbleek, P. T. M. (2015). Price strategies for sustainable food products. British Food Journal, 117(2), 915–928.
Lavorata L. & Sparks, L. (Ur.) (2018). Sustainable Retailing and Sustainable Development; European perspective. UK: Emerald Publishing Limited.
León Bravo, V., Moretto, A. & Caniato, F. (2021). A roadmap for sustainability assessment in the food supply chain. British Food Journal, 123(13), 199–220.
Lubin, D. A. & Esty, D. C. (2010). The sustainability imperative. Harvard Business Review, 88(5), 42–50.
Maloni, M. J. & Brown, M. E. (2006). Corporate social responsibility in the supply chain: an application in the food industry. Journal of Business Ethics, 68(1), 35–52.
Notarnicola, B., Sala, S., Anton, A., McLaren, S. J., Saouter, E. & Sonesson, U. (2017). The role of life cycle assessment in supporting sustainable agri-food systems: a review of the challenges. Journal of Cleaner Production, 140, 399–409.
Peano, C., Tecco, N., Dansero, E., Girgenti, V. & Sottile, F. (2015). Evaluating the sustainability in complex agri-food systems: the SAEMETH framework. Sustainability, 7(6), 6721–6741.
Pizzi, S., Rosati, F. & Venturelli, A. (2020). The determinants of business contribution to the 2030 Agenda: introducing the SDG reporting score. Business Strategy and the Environment, julij, 1–18.
Pribaković Borštnik, A., Zornik, M. & Žagar, T. (2004). Odgovorno okoljsko delovanje – Sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana: Slovenski institut za kakovost in meroslovje.
Purvis, B., Mao, Y. & Robinson, D. (2018). Three pillars of sustainability: in search of conceptual origins. Sustainability Science, 14, 681–695.
PwC (2017). SDG Reporting Challenge 2017: exploring business communication on the global goals. Annual Report, 40. Spletna stran: https://www.pwc.com/gx/en/sustainability/SDG/pwc-sdgreporting-challenge-2017-final.pdf [Citirano 3. 3. 2022].
Rejc Buhovac, A., Hren, A., Fink, T. & Savič, N. (2019). Trajnostne poslovne strategije in trajnostni poslovni modeli v slovenski praksi. Ljubljana: SPIRIT Slovenija, javna agencija.
Rejeb, A., Rejeb, K. & Keogh, J. G. (2020). COVID-19 and the food chain? Impacts and future research trends. Log Forum, 16(4), 475–485.
Roser, M., Ritchie, H., Ortiz-Ospina, E. & Rodés-Guirao, L. (2013). World Population Growth. OurWorldInData.org. Spletna stran: https://ourworldindata.org/world-population-growth [Citirano 26. 9. 2022].
Savary, S., Akter, S., Almekinders, C., Harris, J., Korsten, L., Rotter, R., Waddington, S. & Watson, D. (2020). Mapping disruption and resilience mechanisms in food systems. Food Security, 12(4), 695–717.
Sobkowiak, M., Cuckston, T. & Thomson, I. (2020). Framing sustainable development challenges: accounting for SDG-15 in the UK. Accounting, Auditing and Accountability Journal, Emerald Group Publishing, 33(7), 1671–1703.
Svetovna komisija za okolje in razvoj (1987). Our common future. Oxford: Oxford University Press. Spletna stran: http://www.un-documents.net/ocf-02.htm [Citirano 24. 4. 2022].
Štrukelj, T., Nikolić, J., Zlatanović, D., Sternad Zabukovšek, S. (2020). A Strategic Model for Sustainable Business Policy Development. Sustainability, 12(2), 1–28, doi: 10.3390/su12020526.
UN Agenda 2030. (2015). The Agenda 2030 for Sustainable Development. United Nations, Spletna stran: https://www.un.org/sustainabledevelopment/ [Citirano 3. 3. 2022].
van Marrewijk, M. (2003). Concepts and definitions of CSR and corporate sustainability: Between agency and communion. Journal of Business Ethics, 44, 95.
Vrontis, D., Iazzi, A., Maizza, A. & Cavallo, F. (2020). Stakeholder engagement in the hospitality industry: an analysis of communication in smes and large hotels. Journal of Hospitality and Tourism Research, november,1–23.
Wang, E., An, N., Gao, Z., Kiprop, E. & Geng, X. (2020). Consumer food stockpiling behavior and willingness to pay for food reserves in COVID-19. Food Security, 12(4), 739–747.
