Tehnološki časi v povezavi s planiranjem in nagrajevanjem zaposlenih
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2023.008Ključne besede:
tehnološki čas, planiranje, nagrajevanje zaposlenih, optimizacija, zadovoljstvo zaposlenihPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali obstaja povezava med tehnološkimi časi in planiranjem ter nagrajevanjem zaposlenih.
Namen: Z raziskavo smo želeli preučiti pomembnost tehnoloških časov in ugotoviti njihovo povezavo s procesom planiranja in nagrajevanjem zaposlenih.
Metoda: Pri raziskavi smo se odločili za pridobitev podatkov na osnovi kvalitativne metode s pomočjo intervjuja. Predhodno smo pripravili pol-strukturirana vprašanja na katero so odgovarjali zaposleni z večletnimi izkušnjami in so strokovnjaki s tega področja. Odgovori na zastavljena vprašanja nam bodo potrdili ali ovrgli postavljene teze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo s pomočjo analitičnega programskega orodja Atlas.it 22 izdelali model kvalitativne analize.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da tehnološki časi v organizacijah niso natančni, kar jim v večini predstavlja težave pri planiranju, nekaterim tudi pri ocenjevanju zaposlenih, določanju kapacitet in izkazu poslovne uspešnosti. Organizacijam planiranje na dan natančno zadostuje, izjema je le organizacija, ki uporablja tekoči trak in planira na uro natančno. Pri planiranju imajo še veliko možnosti napredka, saj zgolj tri od osmih organizacij uporabljajo program za planiranje, ostale planirajo s pomočjo Excela in ocen. Tehnološki časi imajo velik vpliv na planiranje in terminiranje. Samo ena organizacija nima nagrajevanja zaposlenih, medtem ko ga ostale imajo. Nagrajevanje zaposlenih na osnovi deleža (odstotka) doseženih tehnoloških časov ne bi bilo ustreznejše, ker je lahko to le eden od ostalih parametrov, kot so kakovost, učinkovitost, inovativnost, odnos do dela. Šest organizacij vidi prednosti v spremljanju tehnoloških časov in z njihovo preučitvijo optimizacije proizvodnega procesa.
Organizacija: Potrditev pomembnosti tehnoloških časov v povezavi s planiranjem, ki vliva na poslovanje organizacije.
Družba: Omeniti je potrebno izboljšave na področju planiranja, ki lahko nadalje vplivajo še na zadovoljstvo zaposlenih, saj natančni plani ne povzročajo potrebe po nujnem nadurnem delu. Nezadovoljni zaposleni niso produktivni, medtem ko lahko z zadovoljnimi zaposlenimi lahko izboljšajo poslovanje in s tem večja plačila zaposlenim in možnosti investicij.
Originalnost: Raziskava temelji na kvalitativni analizi podatkov, na osnovi katerih so podane ugotovitve. Organizacijam, ki še niso popolnoma prepričane v možnost optimiziranja proizvodnega procesa z določitvijo ustreznih tehnoloških časov, bi lahko naša raziskava pripomogla k lažji odločitvi glede tega.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila narejena v osmih organizacijah, z razširitvijo intervjujev v več organizacij iz različnih panog in z razširitvijo vprašalnika bi zagotovili še večjo objektivnost rezultatov. Nadgradili bi jo lahko še v raziskavo vplivov na druge dejavnike kot so ozka grla v proizvodnem procesu, optimizacijo skladiščnih prostorov ter standardizacijo procesov tehnoloških poti.
Literatura
Buchmeister, B., & Polajnar, A. (2000). Priprava proizvodnje za delo v praksi. Maribor: Fakulteta za strojništvo.
Chakraboty, A., & Mahanta, M. (2019, 17. marec). Employee Wellbeing - Are Organizations Addressing it the Correct Way?. IRA-International Journal of Management & Social Sciences 14, 2, 17-27. doi: 10.21013/jmss.v14.n2sp.p3.
Černetič, M. (2001). Vrednotenje dela in motivacija – ravnanje ljudi pri delu. Kranj: Moderna organizacija.
Čižman, A. (2002). Logistični management v organizaciji. Kranj: Moderna organizacija.
Črnčec, M. (2009). Študij dela v lesarstvu. Ljubljana: Zavod IRC.
Day, A., & Nielsen, K. (2017, 11. marec). What Does Our Organizator Do to Help Our Well-Being? Creating Healthy Workplace and Workers. In An Introduction to Work and Organizational Psychology (Pages: 295-314). John Wiley & Sons, doi: 10.1002/9781119168058.ch16
Hammer, M. & Champy, J. (1995). Preurejanje podjetja: manifest revolucije v poslovanju. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Jus, B. (2002). Organizacija in vodenje proizvodnje. Portorož: Visoka šola za podjetništvo.
Jus, B. (2009). Moja orodja. Ljubljana: Lisac & Lisac d.o.o..
Kavčič, B. (2000). Upravljanje proizvodnje. Novo mesto: Visoka šola za poslovanje.
Kempf, K.,G., Keskinocak. P., & Uzsoy R., (2011). Planning Production and Inventories in the Extended Enterprise. New York: Springer Science + Bussines Media
Liker, J. K. (2004). The Toyota way – The heart of the Toyota Prod. System. New York: Mc Graw-Hill.
Ljubič, T. (2000). Planiranje in vodenje proizvodnje. Kranja: Moderna organizacija.
Medjugorac, N. (1998). Organizacija proizvodnje 4. Ljubljana: Lesarska založba.
Mihelič, A. (2001). Organizacija in logistika poslovanja, študijsko gradivo. Brežice: Višja strokovna šola.
Pučko, D. (2006). Planiranje in kontrola. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Rozman, R., Kovač, J., & Koletnik, F. (1993). Management. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Zupan, N. (2001). Nagradite uspešne: spodbujanje uspešnosti in sistemi nagrajevanja v slovenskih podjetjih. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
