Primerjava zadovoljstva zaposlenih s kakovostjo delovnega in življenjskega okolja
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2020.019Ključne besede:
človeški viri, Design Thinking, dobro počutje, kakovost dela, kakovost življenja, Life Design, menedžment, organizacijska klimaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kolikšna je primerljivost zadovoljstva zaposlenih z njihovim delovnim in življenjskim okoljem?
Namen: Opraviti teoretični pregled metod za preverjanje zadovoljstva zaposlenih v podjetju ter pripraviti in empirično testirati novo zasnovani pripomoček 'kompas' po metodi Life Design.
Metoda: Izvedli smo primerjalno analizo šestih orodij, metod in tehnik, med katerimi je bil tudi novi pripomoček 'kompas'. V empiričnem delu raziskave smo z analizo DEXi uporabili novo metodo ter rezultate z linearno regresijo matematično-grafično primerjali s podatki iz Evropske družboslovne raziskave.
Rezultati: S pripravo in uporabo novega pripomočka 'kompas' smo ugotovili, da lahko spremljamo organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih z metodo Life Design. Dokazali smo, da s podatkovnim rudarjenjem lahko prepoznamo ključne dejavnike za ocenjevanje zadovoljstva v življenjskem okolju, ki je primerljivo z zadovoljstvom zaposlenih.
Organizacija: Predstavili smo vidike in dejavnike, ki lahko menedžerjem pomagajo pri prepoznavi zadovoljstva zaposlenih v primerjavi z zadovoljstvom v njihovem življenjskem okolju.
Družba: Na podlagi ugotovitev smo predlagali nov pripomoček, s pomočjo katerega pripomoremo k večjemu osebnemu zadovoljstvu zaposlenih in njihovega okolja ter izboljšanje uspešnosti podjetja.
Originalnost: V teoretičnem delu smo na enem mestu opisali izbrana orodja, tehnike in metode za ugotavljanje kakovosti dela in življenja. Zasnovali smo konkretne predloge ter dokazali njihovo uporabnost za analiziranje kakovosti delovnega in življenjskega okolja.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Predlagamo, da se preveri uporabnost spoznanj z dodatnimi intervjuji ter na večji populaciji podjetij in drugih ustanov.
Literatura
Belbin, R. M. (2010). Management teams: Why they succeed or fail, 4rd ed. Routledge: Taylor & Francis, 36-137.
Bitenc, P. (2015). Kaj je organizacijska klima. Pridobljeno iz OCR Svetovanje in raziskave: http://www.ocr.si/?p=22
Bockerman, P., & Ilmakunnas, P. (2012). The Job Satisfaction-productivity Nexus: A Study using Matched Survey and Register Data. ILRReview, 2(65), 244-262. doi:10.1177/001979391206500203
Bohanec, M. (2020, 25. maj). DEXi: A Program for Multi-Attribute Decision Making. Pridobljeno na https://kt.ijs.si/MarkoBohanec/dexi.html
Bosnić, Z. (2019, 5. maja). Osnove Umetne Inteligence 2019/2020. Pridobljeno na ucilnica.fri.uni-lj.si: https://ucilnica.fri.uni-lj.si/pluginfile.php/67169/mod_label/intro/
P03%20Rezanje%20dreves%2C%20manjkajoči%20atributi-6.pdf
Brown, T. (2020, 19. maja). Design Thinking Defined. Pridobljeno na Ideo Design Thinking: https://designthinking.ideo.com
Burnett, B., & Evans, D. (2018). Designing your life: how to build a well-lived, joyful life. New York: Alfred A. Knopf.
Burnett, B., & Evans, D. (2020). Designing your work life: how to thrive and change and find happiness at work. New York: Alfred A. Knopf, 21.
Burton, R. M., Lauridsen, J., & Obel, B. (1999). Tension and Resistance to Change in Organizational Climate: Managerial Implications for a Fast Paced World. Durham: Duke Univeristy, 3-9.
Clarkson, P. (2010). Gestalt Counseling: Per una consulenza psicologica proattiva nella relazione d'aiuto (Gestalt Counseling in Action). Roma: SoveraEdizioni Edorado Giusti, 9.
Cutellè, L., & Forastiere, N. (2019). Un'analisi empirica dei flussi di investimento internazionali nelle start-up europee. (Magistrsko delo). Torino: Politecnico di Torino, 67-74.
d.life. (2019, 21. marca). Stanford life design lab - Design your life. (Stanford Life Design Lab) Pridobljeno na lifedesignlab.stanford.edu: http://lifedesignlab.stanford.edu
Daprà, O. (2020, 1. junija). Analisi del Clima Aziendale. Pridobljeno na NuovaEra: https://www.nuova-era.it/analisi-del-clima-aziendale/
Easterby-Smith, M., Thorpe, R., & Lowe, A. (2007). Raziskovanje v managementu. Koper: Univerza na Primorskem, 163-169.
ESS. (2020, 28. aprila). ESS Slovenija. Pridobljeno na European Social Survey: https://www.europeansocialsurvey.org/about/country/slovenia/
Ferfoglia, P. (2020). Izboljšave metod za raziskave vpliva zaposlenih na njihovo življenjsko okolje (Magistrsko delo). Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici.
Fontanelli, P. (2013). Potere predittivo del Clima Aziendale nella misura del benessere organizzativo (Magistrsko delo). Pisa: Università di Pisa - Facoltà di medicina e chirurgia, 33-39.
Franci, A. (2012, 5. avgusta). La soddisfazione lavorativa del personale ospedaliero. Pridobljeno na www.unibs.it/sites/files/ricerca/allegati/Franci-Soddisfazione personale ospedaliero -PDF.pdf
Goi, A. (2008). Clima aziendale e gestione delle risorse umane: 270 fattori per analizzare, interpretare, capire e migliorare la qualità del lavoro. Milano: Franco Angeli s.r.l., 198-208.
Impedovo, M. (2006). Regressione: un'ipotesi di percorso didattico. Progetto Alice, VII(19), 1-27.
Judge, T. A., Thoresen, C. J., Bono, J. E., & Patton, G. K. (2001). The job satisfaction-job performance relationship: A quantitative and qualitative review. Psychological Bulletin, 3(127), 376-407. doi: 10.1037/0033-2909.127.3.376
Kelley, D. (2019, 10. julija). Design Thinking is a process for creative problem solving. Pridobljeno na ideou.com: https://www.ideou.com/pages/design-thinking
Kemkpens, O. (2016, 30. aprila). Doing the right things. Pridobljeno na Slideshare.net: https://www.slideshare.net/ServiceDesignLinz/keynote-oliver-kempkens-jam-2016-design-thinking
Kozlovič, S., Lončar, T., & Lovenjak, I. (2013). Izbrani vprašalniki za uporabo na področju psihologije dela in organizacije: delovno zadovoljstvo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta, 23.
Lavrač, N. (2019). Odkrivanje zakonitosti v podatkih - delovno gradivo. Nova Gorica: Poslovno-tehniška fakulteta - Univerza v Novi Gorici.
Medeot, S. (2005). La conoscenza organizzativa: un approccio sistemico. (Magistrsko delo). Trieste: Facoltà di Lettere e filosofia - Università di Trieste, 75-85.
Mihelič, K. K., Lipičnik, B., & Tekavčič, M. (2010). Ethical Leadership. International Journal of Management & Information Systems, 14(5), 31-42. doi.org/10.19030/ijmis.v14i5.11
Milan, G. (2000). Educare all'incontro: la pedagogia di Martin Buber. Vol.96 - Percorsi dell'educare. Città Nuova, 56-57.
Moretti, M., & Markič, M. (2017). Organizacijska kultura in organizacijska klima. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 77-90. doi.org/10.26493/978-961-7023-65-7
Neal, A., West, M., & Patterson, M. (2000). An examination of interactions between organizational climate and human resource management practices in manufacturing organizations. Aston Business School Memo, No. RP 003, 5.
Olley, G. S., & Pakes, A. (1992). The Dynamics of Productivity in the Telecommunications Equipment Industry. Econometrica - NBER Working Papers, 6(64), 1263-1297. Pridobljeno s http://www.jstor.org/stable/2171831
Podpečan, V. (2019). Upravljanje znanja: Analiza besedil s programom OntoGen - učno gradivo. Poslovno-tehniška Fakulteta - Univerza v Novi Gorici, 4-7.
Rani, S., Kamalanabhan, & Selvarana, M. (2011). Work/Life balance reflections on Employee Statisfaction. Serbian Journal of Management, 1(6), 85-96. http://www.sjm06.com
Reichers, A. E., & Schneider, B. (1990). Climate and Culture: An evolution of constructs. Organizational climate and culture, 5-39.
Saane, N. v., Sluiter, J., Verbeek, J. H., & Frings-Dresen, M. H. (2003). Reliability and validity of instruments meaasuring job satisfaction - a systematic review. Occupational Medicine, 53(3), 53: 191-200. doi: 10.1093/occmed/kqg038
Salonia, G. (2011). Sulla Felicità e dintorni: tra corpo, parola e tempo. Trapani: Il Pozzo Di Giacobbe Ed, 39-43.
Schneider, B., Ehrhart, M. G., & Macey, W. H. (2012). Organizational Climate and Culture. The Annual Review of Psychology, 361-388.
Schwartz, S. H. (2003). A Proposal for Measuring Value Orientations across Nations (Izv. Chapter 7). Jerusalem: The Hebrew Univeristy of Jerusalem, 284-286.
Vaillant, G. E. (2012). Triumphs of experience: the men of the Harvard Grant Study. Cambridge, MA: The Belknap Press of Harvard University Press, 257-260. doi.org/10.1080/01924788.2014.966574
Weka. (2020, 15. decembra). Weka 3: Data mining Software in Java. Pridobljeno na ai.waikato.ac.nz: https://ai.waikato.ac.nz/weka/
Zakrajšek, T. (2015, 10. julija). Oblikovanje in vodenje učinkovitih timov: Belbinove timske vloge. Pridobljeno na psihologijadela.com: https://psihologijadela.com/2015/01/02/oblikovanje-in-vodenje-ucinkovitih-timov-belbinove-timske-vloge/
Zelenika, R. (2000). Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela, četvrto izdanje. Rijeka: Ekonomski Fakultet u Rijeci, 325-338.
