Challenges of Mentoring in Slovenian Healthcare
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2024.008Keywords:
mentoring factors, mentoring, organization, mentoring processes, healthcare, healthcare institutionsAbstract
Research Question (RQ): What challenges do participants face in the mentoring process in Slovenian healthcare?
Purpose: The purpose of the article was to conduct a systematic review of professional articles on mentoring in Slovenian healthcare, identify common challenges, and suggest avenues for further research.
Method: Descriptive scientific research method was employed for this article, involving a systematic review of 1,492 bibliographic units of professional literature, conducted using the Prisma diagram across two bibliographic databases.
Results: Three key challenges were identified from the findings in the mentoring process in Slovenian healthcare. The key challenges include: lack of time, theory-practice gap, and inadequacy in planning the mentoring process. When identifying challenges in the mentoring process, strong correlations with the characteristics of mentors and mentees were found.
Organization: The results highlight key challenges in the mentoring process in Slovenian healthcare that need to be addressed and gradually resolved. Changes in the mentoring process are crucial for the smooth operation of educational programs and the provision of quality healthcare services in healthcare institutions.
Society: The study summarized key challenges in mentoring processes identified in healthcare institutions in the Republic of Slovenia. Poor introduction of mentees negatively impacts healthcare, patient treatment, and the entire societal ecosystem.
Originality: Through a systematic review of existing empirical research, we were able to integrate challenges in individual healthcare institutions and compare them at the level of healthcare in the Republic of Slovenia. By synthesizing common challenges, we highlighted key issues in mentoring processes and provided directions for their gradual resolution.
Limitations/Future Research: Reviewed empirical studies were not fully aligned in their purpose, making synthetic outcomes difficult to compare. It would be meaningful to conduct empirical research focusing on challenges and potential resolutions in mentoring processes across all Slovenian healthcare institutions at the primary, secondary, and tertiary levels of organization.
References
Babuder, D. (2016). Lastnosti mentorja in mentoriranca z njunih medsebojnih vidikov: Opisna raziskava mnenj dijakov, študentov in mentorjev. Obzornik zdravstvene nege, 50(4), 327-335. doi: 10.14528/snr.2016.50.4.95.
Čuk, V. (2014). Mentorska vloga v kliničnem okolju: Razvoj modela izkustvenega učenja v zdravstveni negi. Doktorska disertacija. Univerza na primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper.
Čuk, V. & Poredoš, M. (2023) Vloge in odgovornosti mentorjev v kliničnem okolju. V B. Filej & B. M. Kaučič (ur.) Napredna znanja za kakovostno mentorstvo v zdravstveni negi. Celje: Fakulteta za zdravstvene vede. Pridobljeno na http://www.vzsce.si/si/knjiznica-in-zalozba/504.
Earnshaw, G. J. (1995). Mentorship: Thestudents’ views. Nurse Education Today, 15(4), 274–279. doi: 10.1016/S0260-6917(95)80130-8.
Garvey, B., & Stokes, P. (2022). Coaching and Mentoring: Theory and Practice. (4. izd.) Sage Publications Ltd.
Hrastnik, M & Plank, D. (2023). Pogledi kliničnih mentorjev na mentorski proces. V B. Filej & B. M. Kaučič (ur.) Napredna znanja za kakovostno mentorstvo v zdravstveni negi. Celje: Fakulteta za zdravstvene vede. Pridobljeno na http://www.vzsce.si/si/knjiznica-in-zalozba/504.
Hraš, B. (2019). Uvajanje novo zaposlenih v zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Kakyo, T. A., Xiao, L. D., & Chamberlain, D. (2022). Benefits and challenges for hospital nurses engaged in formal mentoring programs: A systematic integrated review. International Nursing Review, 69(2), 229–238. doi: 10.1111/inr.12730.
Kermavnar, N., & Govekar-Okoliš, M. (2016). Pogledi mentorjev in študentov zdravstvene nege na praktično usposabljanje. Andragoška spoznanja, 22(2), 23–37. doi: 10.4312/as.22.2.23-37.
Koritnik, T. (2019). Učinkovito mentoriranje študentov na praktičnem usposabljanju v kliničnem okolju. V S. Kadivec (ur.) Sodelovanje klinično okolje-izobraževalne institucije. Ljubljana: Založba Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v managementu. Pridobljeno na https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3II048WM.
Kotnik, M., Petrica, L., & Erjavšek, Z. (2010). Vloga mentorja v zdravstveni negi na onkološkem inštitutu ljubljana. Obzornik zdravstvene nege, 44(4), 239-244. Pridobljeno na https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2783
Kristl, J., Juriševič, M., Šoukal-Ribičič, M., Pucelj, J., Vrtačnik, M., Trošt, Z., … Kolenc, M. (2007). Smernice za praktično usposabljanje na Univerzi v Ljubljani. Univerza. Pridobljeno na https://www.fpp.uni-lj.si/mma_bin.php?id=20120323121459
Kulaš, F. (2013). Zadovoljstvo kliničnih mentorjev v zdravstveni organizaciji s kliničnim usposabljanjem študentov zdravstvene nege. Magistrsko delo. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper.
Lunder, T. (2022). Medosebni odnosi v mentorskem procesu v zdravstveni negi. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Meden, E., Kvas, A., & Hoyer, S. (2017). Opisna raziskava mnenj in stališč študentov zdravstvene nege ter kliničnih mentorjev glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Obzornik zdravstvene nege, 51(4), 320-327. doi: 10.14528/snr.2017.51.4.157.
Merila za kreditivno vrednotenje študentskih programov po ECTS (2024, 1. april) Uradni list RS, št. 124/04. Pridobljeno na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MERI49
Musa, A., Yakubu, A., Adefuye, B., Ezechi, O., Article, O., Yusuf, A., …Njokanma, A. (2022). Barriers and solutions to effective mentorship in health research and training institutions in Nigeria: Mentors, mentees, and organizational perspectives. Nigerian Journal of Clinical Practice, 25, 215–225. doi: 10.4103/njcp.njcp_154_20
Ramšak Pajk, J. (2007). Pomen mentorstva in praktičnega usposabljanja v izobraževanju za zdravstveno nego. Obzornik zdravstvene nege, 41(2/3), 71-75. Pridobljeno na https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2627
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (2024, 1. april) Uradni list RS, št. 76/22, 58/23 in 97/23. Pridobljeno na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV14684
Rigler, N. (2019). Učinkovito mentoriranje študentov na praktičnem usposabljanju v kliničnem okolju. V S. Kadivec (ur.) Sodelovanje klinično okolje-izobraževalne institucije. Ljubljana: Založba Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v managementu. Pridobljeno na https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3II048WM.
Rohatinsky, N., & Ferguson, L. (2013). Mentorship in Rural Healthcare Organizations: Challenges and Opportunities. Online Journal of Rural Nursing and Health Care, 13(2), 149-172. doi: 10.14574/ojrnhc.v13i2.273
Seničar, Z. (2018). Medgeneracijsko sodelovanje: mentor – mentoriranec. V L. Leskovic. Zdravstvena nega v luči globalnih izzivov. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede. Pridobljeno na https://www.dmszt-nm.si/wp-content/uploads/2023/02/Zbornik_DMT_2018.pdf
Sikole, V. (2023). Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenci. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Wachira, J. (2019). Perception on Mentorship Practices among Nursing Students at Kabarnet Kenya Medical Training College. 17–40. doi: 10.9790/1959-0804031740
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) (2024, 1. april) Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 – ZViS-I, 85/14 – ZViS-J, 75/16 – ZViS-K, 61/17 – ZUPŠ, 65/17 – ZViS-L, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23 – ZViS-M.
Pridobljeno na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO172
Zajec, A. M., & Pajk, J. R. (2006). Značilnosti mentorstva v izobraževanju za zdravstveno nego in babištvo. Obzornik zdravstvene nege, 40(1), 9-14. Pridobljeno na https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2571
Žerdoner, L. (2017). Vrednotenje dela mentorjev v kliničnem okolju zdravstvene nege. V L. Leskovic. Razkorak med teorijo in prakso v zdravstveni negi. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto. Pridobljeno na https://www.dmszt-nm.si/wp-content/uploads/2023/02/Zbornik_DMT_2017.pdf
