Brazilsko vrhovno sodišče v demokratičnem državnem udaru

Povzetek

Raziskovalno vprašanje (RV): Ali bi bili takšni napadi na demokracijo zadostna podlaga za omejevalne odločitve sodišča? Če je tako ali če ne, kakšni so posledični učinki na samo demokracijo?

Namen: Razumevanje premislekov brazilskega ustavnega sodišča med predsedniškimi volitvami leta 2022.

Metoda: Ukrepi, ki jih je sprejelo sodišče, so značilnosti tega, kar je Issacharoff (2015) razlagal kot »krhko demokracijo«, v kateri mora biti diskurz med volilnim procesom povezan z demokratičnimi dosežki, kjer je vse, kar je v nasprotju z njim, zunaj možnost uresničevanja pravice na podlagi zagotavljanja volilne svobode. V nasprotju s konvencionalnim pogledom Varol (2017) razume, da obstajajo ukrepi, ki se običajno uporabljajo v avtoritarnih režimih, ki včasih bolj in bolje spodbujajo in pomagajo pri razvoju demokratične igre od tistih, ki jih običajno uporablja sam demokratični sistem. Raziskava predlaga dialog med avtorjema.

Rezultati: Raziskava lahko dokaže, da je sodišče kljub avtoritarnim odločitvam uspelo prispevati k zagotavljanju normalnosti volitev.

Organiziranost: Razprava o mejah delovanja sodišča, pa tudi o legitimnosti njegovega odločanja je ključni element same možnosti obstoja ustavne države, vpliva na delo sodnikov, odvetnikov in tožilcev ter omogoča za boljši družbeni nadzor.

Družba: Bolsonarizem je okrepil diskurz proti sodišču in okrepil vprašanja o legitimnosti institucij in volilnega postopka. Težava pa je v tem, da je Bolsonarova kampanja v veliki meri temeljila na boju proti demokratično vzpostavljenemu sistemu, v enakem tonu, v katerem je napadel človekove pravice manjšinskih skupin. Razumevanje te kompleksne dinamike moči v družbenem kontekstu, vpliv na prihodnje volitve ali celo kakovost demokratične igre je bistven del prispevka tega dela.

Izvirnost: Pravilno je reči, da Bolsonaro ni mogel zamisliti svoje kandidature za ponovno izvolitev, kot bi si želel, večinoma zaradi ekspanzionizma odločanja sodišča. Uporabljena metoda takšne situacije, tudi če je netipična, ne vidi nujno kot negativno, če le krepi demokracijo.

Omejitve/nadaljnje raziskave: Ta raziskava je omejena s posebnim časovnim obsegom, saj ne more natančno napovedati vedenja brazilskega vrhovnega sodišča po volilnem obdobju 2022. Poleg tega je tudi teoretični okvir nezadosten za predvidevanje ali popolno predstavitev raznolikosti brazilskega demokratičnega sistema. Raziskovalni predlog bi bil nenehno spremljanje vrhovnega sodišča in njegovih odločitev v zvezi s temeljnimi pravicami, zlasti ob upoštevanju politične pokrajine izven preučevanega obdobja, da bi ugotovili, ali je šlo za posebnost tistega trenutka ali za nekaj, kar se je zasidralo v ideologiji sodišča.