Vloga trga dela v kopičenju bogastva

Povzetek

Namen in izvirnost: Naš cilj v tem prispevku je prispevek strokovni javnosti z analizo nabora meril za uspeh ali neuspeh Strategije Evropa 2020, glede na trg dela. Naš cilj je analizirati učinek trga dela na kopičenje bogastva, zaradi Strategije 2020 v dveh izbranih državah, in sicer na Slovaškem in Hrvaškem.

Metoda: V našem prispevku smo v prvi vrsti uporabili ekonometrično metodo, imenovano enostavno linearno regresijo, nato smo uporabili primerjalne in opisne metode, ki so nam pomagale analizirati razvoj stopnje brezposelnosti in zaposlenosti na Slovaškem in Hrvaškem, ter jih primerjati s temi kazalniki trga dela za celotno Evropsko unijo. Za potrebe analize in našega prispevka, ter za boljšo orientacijo, v naš prispevek vnašamo definicijo najpomembnejših pojmov, omenjenih v tem prispevku, zato smo uporabili tudi opisno metodo. V našem prispevku zato preučujemo sled brezposelnosti v povezavi s stopnjo bogastva v dveh izbranih državah.

Rezultati: Naša analiza potrjuje, da razmere na trgu dela v obeh analiziranih državah vplivajo na sposobnost gospodinjstev za kopičenje bogastva. Večja zaposlenost in nižja stopnja brezposelnosti sta povezana z večjim nabiranjem bogastva. Z analizo smo potrdili, da se je stopnja zaposlenosti na Slovaškem v letu 2018 povečala, medtem ko je stopnja zaposlenosti na Hrvaškem nekoliko nihala. Stopnja zaposlenosti na Hrvaškem se je v letu 2018 dvignila. Kot kažejo naši rezultati, se je stopnja zaposlenosti Slovaške v analiziranem obdobju povečala, na Hrvaškem pa je bilo to povečanje manjše. Zaradi svetovne finančne krize, se je stopnja zaposlenosti v obeh državah znižala, a so v tem času strategije pomagale ustvariti delovna mesta in povečati zaposlenost. Razmere na trgu dela, ocenjene s stopnjo brezposelnosti, so bile skoraj enake. Čeprav se je zaposlenost v analiziranih državah v opazovanem obdobju povečala, je še vedno pod stopnjo zaposlenosti v Evropski uniji.

Družba: Nizka brezposelnost je pogosto povezana z visokim deležem bogastva države in gospodinjstev. Visoke stopnje brezposelnosti in s tem povezana počasna gospodarska rast, zlasti med gospodarsko in finančno krizo, so prisilili Evropsko unijo k oblikovanju in spreminjanju programov za pospeševanje gospodarske rasti, povečanje zaposlenosti, povečanje izobraževanja z inovativnimi pristopi itd.

Omejitve / nadaljnje raziskave: Menimo, da je ta tema pomembna in zanimiva, zato bomo raziskavo nadaljevali tudi po letu 2020. Nadaljnje raziskave želimo narediti o tem, kako uspešna je strategija.