Stres na delovnem mestu slovenskega menedžerja
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2020.014Ključne besede:
delovno mesto, menedžment, menedžerji, raziskave, Slovenija, stresPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je raven dojemanja stresa med slovenskimi vršnimi, srednjimi in spodnjimi menedžerji v Republiki Sloveniji?
Namen: Namen članka je bil opraviti sistematični pregled strokovne literature na temo vzrokov, dejavnikov in posledic stresa na različnih ravneh organiziranosti menedžerjev v RS od leta 2005-2019.
Metoda: Metoda za analizo dokumentov je bil sistematičen način zmanjševanja virov in kvantitativne analize njihovih značilnosti (s pomočjo Prizma diagrama).
Rezultati: Kot zelo do izjemno stresno je njihovo delo v povprečju ocenilo 39,6 odstotka, kot srednje stresno 37,3 odstotka, kot malo stresno 15,2 odstotka in kot ne stresno 7,9 odstotka anketiranih menedžerjev.
Družba: Raziskava obravnava zaznavanje stresa menedžerjev kot priložnosti za iskanje potencialnih razrešitev za odpravo oziroma omejitev dejavnikov, ki nanj vplivajo. Ti negativno vplivajo tako na uspešnost podjetja ali druge ustanove, zdravstveni in socialni sistem kot tudi na trajnostni razvoj družbe.
Originalnost: S sistematičnim pregledom opravljenih raziskav o zaznavanju stresa med slovenskim vršnimi, srednjimi in spodnjim menedžerji smo prišli do novih spoznanj, ki v dosedanjih raziskavah še niso bile ugotovljene.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Izidov iz raziskave o ravni dojemanja stresa med slovenskimi, vršnimi, srednjimi in spodnjimi menedžerji ni mogoče posplošiti na celoto populacijo menedžerjev, prav tako pa jih ni možno posplošiti na standardne dejavnosti in velikost gospodarske družbe. Podali smo predloge za nadaljnje raziskovanje stresa med slovenskimi menedžerji.
Literatura
Bilban, M. (2007). Kako razpoznati stres v delovnem okolju. Delo in varnost, letnik 52, številka 1, str. 30-35. Pridobljeno 16. 1. 2020 iz https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZFZGQ5EG/dc4bbf5c-31d7-4147-b965-27c16eb1ef6c/PDF
Blatnik, P., Marinšek, M., & Tušak, M. (2016). Stres, absentizem in ekonomski vidiki telesne neaktivnosti. V P. Blatnik, M. Marinšek, & M. Tušak, Psihološki, ekonomski in pravni vidiki promocije zdravja na delovnem mestu (str. 46-66). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Božič, M. (2003). Stres pri delu: priročnik za odpravljanje in prepoznavanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV Izobraževanje.
Breznik, M. (2012). Življenjski slog in stres pri slovenskih managerjih (Diplomsko delo). Apače. Pridobljeno iz https://core.ac.uk/download/pdf/67567439.pdf
David, T. (2009). Stres managerjev v Sloveniji (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Pridobljeno iz https://plus.cobiss.si/opac7/bib/18412518
Dispenza, J. (2018). Placebo ste vi: vaš um je pomemben. Brežice: Primus.
EU-OSHA. (2014). Calculating the cost of work-related stress and psychosocial risks. Luxembourg: Publications Office of the European Union. doi:10.2802/20493
Eurofund. (2010). European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. Pridobljeno iz Work related stress: https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_files/docs/ewco/tn1004059s/tn1004059s.pdf
Eurostat. (2017). Eurostat. Pridobljeno 23. 1 2020 iz https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Self-reported_work-related_health_problems_and_risk_factors_-_key_statistics
Eurostat. (11 2019). Eurostat. Pridobljeno 23. 1 2020 iz https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Accidents_at_work_-_statistics_on_causes_and_circumstances#Workstation_accidents
Health and Safety Executive. (31. oktober 2019). What are the Management Standards? Pridobljeno iz https://www.hse.gov.uk/stress/standards/
ILO. (2016). WORKPLACE STRESS: A collective challenge. Geneva: ILO Publications .
Kern, V. (2010). Managerke in obvladovanje stresa v management (Diplomsko delo). Koper. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management. Pridobljeno iz https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=4048
Kensing, K. (2019). Three-Quarters of Workers Are Stressed, Says New CareerCast Survey. Pridobljeno iz: https://www.prnewswire.com/news-releases/three-quarters-of-workers-are-stressed-says-new-careercast-survey-300807080.html
Kožuh, P., & Arzenšek, A. (2011). Medosebni odnosi in vsebina dela kot dejavnika stresa pri srednjem managementu. str. 177-189. Pridobljeno iz https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=4194
Kušar, J. (2014). Model preprečevanja managerskega izgorevanja na delovnem mestu (Magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. Pridobljeno iz https://dk.um.si/Dokument.php?id=63885
Looker, T., & Gregson, O. (1993). Obvladajmo stres. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Meško, M., Meško, Š. Z., Podbregar, Z., & Karpljuk, D. (2008). Stresne obremenitve na delovnem mestu managerja. Organizacija: Journal of Management, Informatics and Human Resources, letnik 41, številka 2, str.89-96. Pridobljeno iz http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija/article/view/234/468
Molan, A. (2014). Stres v managementu - Razlike med spoloma (Magistrsko delo). Maribor. Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/11912988
Murn, A. (2009). Športna dejavnost in stres pri managerjih v slovenskih podjetjih (Diplomsko delo). Ljubljana. Pridobljeno iz https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22045280MurnAndrej.pdf
Ornelas, S., & Kleiner, B. H. (2003). New Developments in Managing Job Related Stress. Equal Opportunities International, letnik 22, številka 5, str. 64-70. Pridobljeno iz https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1108/02610150310787504/full/pdf?title=new-developments-in-managing-job-related-stress
Ozebek, S. (2011). Obvladovanje stresa in absentizem pri managerjih: študija primera (Magistrsko delo). Koper. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management. Pridobljeno iz https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=2322&lang=eng&print=
Pavlič, M, & Markič, M. (2010). Planiranje varnosti in zdravja pri delu iz vidika razvoja stroke. V: Taradi, J. (ur.). Menadžment i sigurnost: M&S 2010: tema konferencije: Planiranje i sigurnost: programski ciklus: Osnovne funkcije menadžmenta i sigurnost. Čakovec: Hrvatsko društvo inženjera sigurnosti: Visoka škola za sigurnost. 2010, str. 11-20.
Pfeffer, J. (2015). Leadership BS: Fixing workplaces and careers one truth at a time. New York: Harper Collins Publishers.
Premrl, N. (2011). Stres managerjev v Sloveniji: razlike med spoloma. Zakljčna strokovna naloga visoke poslovne šole. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Pridobljeno iz https://plus.cobiss.si/opac7/bib/20326886
Reich, R. (2009). The spirit level. Why Greater Equality makes Societies Stronger. New York: Bloomsbury Press.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2000). Ljubljana: Založna ZRC. Pridobljeno iz https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4394386/stres?View=1&Query=stres
Teržan, M. (2002). Dobro se počutim, delo mi je v veselje: preprečujmo stres na delovnem mestu. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad RS za varnost in zdravje pri delu.
The American Heritage. (2020). The American Heritage® Dictionary of the English Language (5th izd.). Houghton Mifflin Harcourt Publishing Company. Pridobljeno iz https://ahdictionary.com/word/search.html?q=stress
The American Institute of Stress. (2020). The American Institute of Stress. Pridobljeno iz https://www.stress.org/workplace-stress
Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: ZVD.
WHO. (2010). The world health report: health systems financing: the path to universal coverage. WHO Press, World Health Organization. Geneva: Switzerland.
WHO. (2018). World Health Statistics 2018. Monitoring Health for the SDGs, sustainable development goals. Geneva: Switzerland.
