Sproščanje človekovih ustvarjalnih potencialov v organizaciji
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
ustvarjalnost, inovativnost, organizacija, kakovost, napredek, zadovoljstvoPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšni so pogoji za ustvarjalnost v proučevani organizaciji?
Namen: Ugotavljali smo, kako pogoje za sproščanja ustvarjalnega potenciala v proučevani organizaciji razumejo zaposleni.
Metoda: Definirali smo značilnosti ustvarjalne organizacije, povzeli smo cilje in usmeritve podjetja (pričakovanje vodstva), izvedli smo anketo med zaposlenimi in jo statistično obdelali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali do kakšne stopnje so v delovnem okolju vzpostavljeni pogoji za ustvarjalnost, kako zaposleni razumejo usmeritev podjetja h kakovosti in kako ocenjujejo stopnjo ustvarjalnosti vodstva.
Organizacija: Vodstvo organizacijske enote je dobilo odgovor, kako ustvarjalno je delovno okolje in kakšna je pri tem vloga vodstva, izsledke raziskave bo uporabilo za povečanje ustvarjalnosti posameznika.
Družba: Z raziskavo smo opozorili na pomen procesa aktiviranja, spodbujanja in vzdrževanja ustvarjalnosti v organizaciji.
Originalnost: Prva tovrstna raziskava v proučevani organizaciji.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava temelji na vprašalniku, ki vsebuje sedem trditev, izvedena je bila le v eni od organizacijskih enot v podjetju.
Literatura
1. Baer, M. (2012). Putting creativity to work: the implementation of creative ideas in organizations. Academy of Management Journal, 55(5). 1102–1119. doi: 10.5465/amj.2009.0470
2. Fatur, P., & Likar, B. (2009). Ustvarjalnost zaposlenih za inovativnost podjetja: sistemski vidiki managementa idej kot gradnika uspešne organizacije. Koper: Univerza na Primorskem.
3. General requirements for the competence of testing and calibration laboratories ISO/IEC17025 (2. izd.). (2005). Geneva: International Organization for Standardization.
4. Guštin, N. (2006). Aktiviranje ustvarjalnosti za večjo inovativnost poslovanja podjetja (Magistrsko delo). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
5. Hübner, D. (2009). Panorama. Ustvarjalnost in inovativnost: spodbujanje konkurenčnosti v regijah. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/regional_policy/ sources/docgener/panorama/ pdf/mag29/mag29_sl.pdf
6. Institute of Nuclear Power Operations. (2006). Guidelines for the Conduct of Chemistry at Nuclear Power Stations (INPO 06-007). Atlanta: INPO.
7. Ivanko, Š., Kajzer, Š., Kanjuo-Mrčela, A., Kavčič, B., Kovač, J., & Mihelčič, M. (1999). Sodobna razlaga organizacije. Kranj: Moderna organizacija.
8. Mayer, J., Labović, D., & Zupan, N. (2011). Organizacijska antropologija – nova organizacijska veda. Organizacija, 44(1), 55–61.
9. Mulej, M. (2008). Invencijsko-inovacijski management z uporabo dialektične teorije sistemov (podlaga za uresničitev ciljev EU glede inoviranja). Ljubljana: Inštitut za inovativnost in tehnologijo.
10. Podjed, D. (2006). Antropološki vidiki postmoderne organizacije. Organizacija, 39(9), 585–590.
11. Rožman, S., & Perharić, H. (2011). Notranje usmeritve in cilji NEK, MD-11, rev. 9: Priročnik vodenja Nuklearne elektrarne Krško (Neobjavljeno delo). Krško: NEK.
12. Srića, V. (1999). Ustvarjalno mišljenje. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
13. Sternberg, R. J. (2006). The Nature of Creativity. Creativity Research Journal, 18(1), 87–98.
14. Taggar, S. (2002). Individual creativity and group ability to utilize individual creative resources: a multilevel model. Academy of Management Journal, 45(2), 315–330.
