Društva upokojencev kot pospeševalci turistične potrošnje in prostočasnih dejavnosti slovenskih upokojencev
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2020.002Ključne besede:
Slovenja, upokojenci, turizem, destinacija, izleti, ponudbaPovzetek
Raziskovalno vprašanje: Kako pogosto in s kakšnimi motivi se upokojenci poslužujejo turističnih ponudb v okviru organiziranih prostočasnih aktivnosti društev upokojencev?
Namen: Ugotoviti želimo, kako so organizirane prostočasne dejavnosti in ali je dovolj turističnih ponudb za upokojence glede na njihovo finančno stanje in ovire, s katerimi se soočajo.
Metode: Raziskave smo izvajali med slovenskimi društvi upokojencev. Izvedli smo spletno anketo v obdobju med 15. aprilom in 15. julijem 2018. Da bi povečali odzivnost, saj je bila ta v prvi fazi zelo slaba, smo spletno anketo v istem obdobju dopolnili s telefonskim anketiranjem, ki so ga izvajali študenti FUDŠ.
Rezultati: Društva upokojencev imajo organiziranih veliko prostočasnih dejavnosti. Pri turističnih potovanjih se bolj nagibajo k dnevnim izletom po Slovenji. Zaradi omejenih financ je pri odločitvi za izbiro gostinskega obrata pomembna cena namestitve, veliko manj pa je upokojence zanimalo, kakšna je klasifikacija namestitve.
Organizacija: Ugotovitve raziskave so relevantne za turistične organizacije in društva upokojencev. Tako lahko turistične organizacije prilagodijo turistično ponudbo. Društva upokojencev se pri organizaciji prostočasnih dejavnosti lahko povežejo in optimizirajo delo.
Družba: Prispevek je pomemben z vidika starajoče se družbe. Delež starejših oseb se namreč povečuje in bo potrebno ustrezno poskrbeti tudi za njihove prostočasne aktivnosti, kamor sodijo tudi turistične dejavnosti.
Originalnost: Gre za prvo tako celovito raziskavo, ki je bila izvedena med društvi upokojencev v Sloveniji in je iskala odgovore glede organizacije turističnih potovanj ter motivov upokojencev za udeležbo.
Omejitve raziskave/nadaljnje raziskave: Omejitev raziskave se kaže v tem, da so bili vključeni le vodje društev upokojencev. Za celovito mnenje bi morali izvesti fokusne skupine v nekaj izbranih društvih upokojencev in po mnenju povprašati tudi člane neposredno. Raziskava tudi ne pokriva upokojencev, ki niso aktivni v društvih.
Literatura
Avcikurt, C. (2009). The mature age market in Europe & its influence on tourism. Tourism Rewiev H.
Beer, D. (2013). Europe: one continent, different worlds: population scenarios for the 21st century (Let. 7). Springer Science & Business Media.
Börsch-Supan, A. (2018). Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe (SHARE) Wave 4. Release version: 6.1.1. https://doi.org/DOI: 10.6103/SHARE.w4.611.
Dann, G. M. S. (2001). Senior tourism. Annals of Tourism Research, 28(1), 235–238.
Dobrina, A. (2017). Demografske spremembe in gmotni položaj upokojencev v Republiki Sloveniji. Javno zdravje, 1(1), 9–14.
Europe Senior Tourism. (2017). Pridobljeno 10. december 2017 s spletne strani http://www.europeseniortourism.eu/en/index.html.
Evropska komisija. (2018). Tematski informativni pregled v okviru evropskega semestra: Pridobljeno 16. 07. 2018 s spletne strani https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/file_import/european-semester_thematic-factsheet_adequacy-sustainability-pensions_sl.pdf
Gliha Komac, N. (2017). Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016. Ljubljana: ZRC SAZU. Pridobljeno dne 25. 12. 2018 s spletne strani https://isjfr. zrc-sazu. si/sites/default …
Goriup, J. (2014). Vpliv globalizacije na družbo znanja in medgeneracijsko učenje. Revija za ekonomske in poslovne vede, 1(1), 83–101.
Hojnik-Zupanc, I., & Mlinar, Z. (1999). Samostojnost starega človeka v družbeno-prostorskem kontekstu. Fakulteta za družbene vede.
Hren, R., Prevolnik Rupel, V., & Srakar, A. (2015). Analiza uporabe zdravstvenih storitev pri starejših Slovencih : prvi rezultati 4. vala raziskave SHARE. Značilnosti starejšega prebivalstva v Sloveniji - prvi rezultati raziskave SHARE, 75–82.
Krašovec, K. (2003). Seniorji v turizmu. Diplomska naloga. Portoroz: [K. Krasovec].
Lavrič, M., & Godina, V. V. (2011). Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino.
Litrell, M. A., Paige, R. C., & Sung, K. (2004). Senior travellers: Tourism activities and shopping behaviours. Journal of Vacation Marketing, 10(4), 348–362.
Malnar, S. (2015). Socialna opora članov društva upokojencev Ribnica. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druzbene vede.
Pogačnik, A., Leskovec, B., Cigale, D., Prosen, A., in Laharnar, B. (2008). Prostorsko načrtovanje turizma. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Komisija za tisk.
Population and social conditions - Statistics Explained. (2017). Pridobljeno 10. december 2017s spletne strani http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Population_and_social_conditions.
Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Ramovš, J. (2014). Staranje in sožitje med generacijami v Občini Ivančna Gorica. Kakovostna starost, 17(3).
Raspor, A., Šumer, A., Macuh, B., Guštin, G., Ivanovska, J., Gregorčič, A., … Raspor, S. (2018). Postavitev izhodišč za razvoj turizma za starejše in gibalno ovirane osebe. Dolga Poljana: Perfectus, Svetovanje in izobrazevanje. Pridobljeno dne 20. 09. 2018 s spletne strani http://www.andrejraspor.com/perfectus_zalozba
Thompson, D. (2016). The Invisible Revolution: How Aging Is Quietly Changing America. The Atlantic.
Weiermair, K., & Mathies, C. (2004). The Tourism and Leisure Industry: Shaping the Future. Binghampton, NY: Haworth Press.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. (2017). Letno poročilo 2016. Ljubljana: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. (2019). Mesečni statistični pregled November 2019. Pridobljeno 5. januar 2020 s spletne strani https://www.zpiz.si/cms/content2019/21meseni-statistini-pregled-november-2019.
