Pomen medgeneracijskega sodelovanja za starostnike v tretjem in četrtem življenjskem obdobju
Ključne besede:
staranje, starost, prostočasne dejavnosti, medgeneracijsko sodelovanje, starostnikiPovzetek
Raziskovalno vprašanje: Ali je medgeneracijsko sodelovanje pomembno za starostnike?
Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti pomen medgeneracijskega sodelovanja pri starostnikih v tretjem in četrtem življenjskem obdobju v domovih za starejše.
Metoda: Uporabljena je bila namizna in terenska raziskava. Poleg študije literature so bili analizirani statistični podatki Statističnega urada RS. Za pridobitev stališč smo izvedli terensko raziskavo po slovenskih domovih za starejše. Vključeni so bili naključni starejši. Kot metodo za pridobivanje podatkov smo izvedli anketiranje, za obdelavo podatkov pa smo uporabili SPSS 20. V raziskavi, ki je bila opravljena leta 2017, je sodelovalo 390 bivajočih starostnikov v domovih za starejše v Pomurju.
Povzetek rezultatov: Ugotovili smo, da so starostniki ob vprašanju o medgeneracijskem druženju pogosto poudarili, kako se veselijo vsakega novega obiska otrok iz vrtca oz. osnovne šole in mladih srednješolcev, ki k nekaterim, v okviru obveznih izbirnih vsebin, prihajajo tedensko, in jim s kulturnim programom ali neposrednim druženjem (pogovor, družabne igre) popestrijo dneve bivanja v domu za starejše.
Vpliv na družbo: Menimo, da ima tovrstno raziskovanje pomemben vpliv na razvoj medgeneracijskega sodelovanja kot sestavnega dela sobivanja med generacijami v Sloveniji in družbi nasploh.
Vpliv na organizacijo: Ugotovitve raziskave so relevantne za domove za domove za starejše in druge oblike izven institucionalne oskrbe. Tako se lahko le-te povežejo pri medgeneracijskem sodelovanju in optimizirajo delo.
Originalnost: Raziskava o medgeneracijskem sodelovanju je ena izmed več izvedenih tovrstnih pri nas.
Omejitve raziskave: Ovire starostnikov, s katerimi se srečujejo v okviru institucionalne in tudi izven institucionalne oskrbe (slabovidnost in naglušnost pri izvajanju anketiranja).
Literatura
Accetto, B. (1987). Starost in staranje. Osnove medicinske gerontologije. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Bajec, A., Jurančič, J., Klopčič, M., Legiša, L., Suhadolnik, S., Tomšič, F. (1997). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: DZS.
Bengston, V. L. & Roberts, R. E. L. (1991). Intergenerational Solidarity in Aging Families: An Example of Formal Theory Construction. Journal of Marriage & Family 53 (4): 856−870.
Brečko, D. (1999). Leto 1999 – mednarodno leto starejših. V: Otrok in družina, letnik 1999,
, str. 54–58.
Filipič Hrast, M. in Hlebec, V. (2015). Staranje prebivalstva: Oskrba, blaginja in solidarnost. (Univerzitetni učbenik). Ljubljana: Založba FDV.
Goriup, J. (2015). Vpliv institucionalnega bivanja na družbeni status in avtonomijo starostnika. Novo Mesto: Fakulteta za zdravstvene vede.
Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. (2009). Vseživljenjsko učenje – izobraževanje starejših odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Macuh, B. (2017). Življenjski slog starejših v domovih za starejše. Ljubljana: Andragoška
spoznanja. 23/1, str. 53–71.
Macuh, B. (2017). Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše. Maribor: Kulturni center Maribor, Frontier.
Macuh, B. (2019). Medgeneracijsko sodelovanje: Potreba in zahteva časa. Maribor: Kulurni center.
Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerantogogika. Ljubljana:
Inštitut Antona Trstenjaka.
Stuart-Hamilton, I. (2006). The psychology of ageing. London: Jesica Kley.
