Vpliv družine na vseživljenjsko učenje starostnikov v domovih za starejše
Ključne besede:
starost, staranje, družina, dom za starejše, vseživljenjsko učenjePovzetek
Raziskovalno vprašanje: Kako družina vpliva na vseživljenjsko učenje starostnikov v domovih za starejše?
Namen: Prihodnost družine in družinskih odnosov, v katerih del je tudi starostnik, se kaže v zmanjševanju vpliva krvnega sorodstva in večanju vpliva izbire prijateljstva. Namen in cilj prispevka je potrditi usmeritev družine v človekovi potrebi po ljubezni, dejavnosti, skrbi, prijateljstvu, podpori in varnosti v prihajajočih spremembah v posameznikovem in družinskem življenju starostnika, predvsem pa v okviru vseživljenjskega učenja.
Metode dela: Uporabili smo deskriptivno analizo in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavo smo vključili starostnike vseh domov starejših v Pomurju, ki so starejši nad 65 let. Raziskovalni vzorec je zajel 390 bivajočih starostnikov, pri čemer je bila populacija 906 starostnikov.
Rezultati: Ugotavljamo, da je ena od nalog vodstev domov za starejše aktiviranje družine (svojcev) pri vključevanju v vseživljenjsko učenje starostnikov v domovih za starejše. Staranje naj bo skupen družinski projekt, za kar je potrebno več uporabnega znanja o družini in pogosto tudi strokovno pomoč socialnega dela.
Organizacija: Izvedena raziskava bo pripomogla domovom za starejše, da bodo še bolj aktivno vključevali družino (svojce) v aktivnosti vseživljenjskega učenja v institucionalni oskrbi.
Družba: Prispevek in raziskava bosta pripomogla k izboljšanju življenjskih pogojev starostnikov v družbi nasploh, v domovih za starejše kakor tudi v drugih oblikah izven institucionalne oskrbe na področju vseživljenjskega učenja.
Originalnost: Raziskava je prva tovrstna na področju ugotavljanja pomena vseživljenjskega učenja starostnikov v domovih za starejše.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili zgolj na domove za starejše v Pomurju. V nadaljnjem raziskovanju bi jo lahko razširi na celotno populacijo starostnikov v Sloveniji in jo primerjali s pomenom vseživljenjskega učenja za starejše v drugih državah Evropske unije.
Literatura
Bateson, M. C. (1990). Composing a Life. New York: Penguin, Plume.
Cvahte, B. (2011). Pravice starejših kot ogledalo družbe. Pridobljeno na http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/bilten/bileten-starejsi_NETsmall. pdf.
Goriup, J. in Lahe, L. (2018). Poglavja iz socialne gerontologije. Maribor: Alma Mater Europae University Press.
Hojnik-Zupanc, I. (1999). Samostojnost starega človeka v družbeno – prostorskem kontekstu; Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Hojnik-Zupanc, I. (2013). Uravnovešeno staranje je lahko omama. Pridobljeno na http://www.siol.net /slovenija/2013/10/tudi_aktivna_starost_je_o_mama-aspx.
Macuh, B. (2017). Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše. Maribor: Kulturni center, Frontier.
Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Ramovš, J. (2014). Življenjska obdobja. Kakovostna starost; 17(1).
Strategija. Strategija varstva starejših do 2010. (2006). Pridobljeno na http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/du komenti_pdf/strategija_varstva_starejsih_splet041006.pdf.
Šifrer, J., Bren, M., Kogovšek, T. in M., Mitar (2011). SPSS – multivariatne metode v varstvoslovju. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Vogrinčič Čačinovič, G. (2010). Družina in star človek. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Letnik 39, 4/5, 287 p.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 2004. (2017). Pridobljeno na http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200469&stevilka=3093.
