Pojavljanje avtopoieze: Temelj koherence v kompleksosti znotraj organizacije
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
avtopoieza, soodvisnost, koherenca, sodelovanje, manedžment, kompleksnost, izvajanje, izgube, poslovanjePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kako lahko minimiziramo operativno izgubo znotraj podjetja?
Namen: Kako minimizirati razpršene aktivnosti (»energijsko izgubo«) v strokovni organizaciji.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativnih metodah. Neposredna analogija s fizikalno soodvisnostjo elektronov, ki jo apliciramo na poslovno organizacijo.
Rezultati: Z uvajanjem koncepta operativne koherence (so-odvisnosti) bi morali uspešnost izboljšati. Tukaj ne gre samo za koncept organizacije, najbolj pomembna je korelacija in so-delovanje kot harmonija v avtopoietskih sistemih. Avtopoieza v organizaciji pomeni povezavo od majhnih do velikih številk, s čimer zagotovimo življenjsko harmonijo uspešne organizacije.
Organizacija: Z izboljševanjem koordinacije menedžmenta organizacija deluje optimalno. Če dosežemo kvantni nivo organizacije, potem smo mogoče lahko uspešni na višjem nivoju. Ta nivo je človek v humani-organski organizaciji.
Družba: Boljša komunikacija, krepitev družbene odgovornosti in izboljšanje okolja. S perspektivo v naravni evoluciji v osebni rasti človeka v notranjih in zunanjih procesih, ki izboljšujejo okolje in zeleno družbo.
Originalnost: Gre za nov pristop, za preizkušanje koncepta soodvisnosti v poslovnih organizacijah.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Potrebno bo izvesti poizkuse z resničnimi timi v podjetjih. Pri nadaljnih raziskovanjih potrebujemo raziskovalne vzorce in samo-organizacijsko okolje.
Literatura
Asimov, I. (1987). Asimov's New Guide to Science. New York: Penguin Books.
Bok, J., Deutscher, G., Pavuna D., & Wolf, S. A. (1998). The Symmetry of the Gap and Fluctuations in High-Tc Oxides, NATO ASI vol. B 371, Plenum.
Balažic Peček, T. (2018). Gradniki avtopoieze v 4.0 organizaciji. [Autopoietic Building Blocks in 4.0 Organization]. (Doctoral dissertation). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
Balažic Peček, T., & Ovsenik, M. (2018). Organization, autopoiesis and human potential as paradigm of the future organization. Organizacija : revija za management, informatiko in kadre, ISSN 1318-5454. 2018, vol. 51, no. 3, str. 208-219, doi: 10.2478/orga-2018-0015.
Capra, F. (1996). The Web of life: A New Scientific Understanding of Living Systems. New York: Anchor Books.
Capra, F. (2002). The Hidden Connections: Integrating the Biological, Cognitive, and Social Dimensions of Life into a Science of Sustainability. Doubleday, New York.
Capra, F., & Luisi, P. L. (2014). The System View of Life: A Unifying Vision. United Kingdom: Cambridge university press.
Cyrot, M., & Pavuna, D. (1992). Introduction to Superconductivity and High-Tc Materials. World Scientific Publ. Co., London, New Jersey, Singapore.
Davies, P. (1983). GOD and the New Physics. New York: Simon & Schuster.
Feynman, R. (1965). Feynman Lectures on Physics I – III. Addison-Wesley.
Gleick, J. (1992). Chaos: Making a New Science. New York: Penguin Books.
Hawking, S. W. (1988). A Brief History of Time. Bantam.
Jantsch, E. (1980). The Self-Organizing Universe: Scientific and Human Implications of the Emerging Paradigm of evolution. Oxford: British Library Cataloguing in Publication Data.
Lévy-Leblond, J. M., & Balbar, F. (1990). Quantique. Elsevier.
Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1980). Autopoiesis and cognition: The realization of the Living. London: D. Reidel publishing company.
Neumann, J. (1958). The Computer and The Brain. Yale University Press.
Pavuna, D. (2005). Physics lectures@EPFL, Swiss Federal Institute of Technology Lausanne.
Pavuna, D. (2012). Svjetlost. Nexus, interviews on emerging new insights, in Croatian.
Pavuna, D., & Bozovic, I. Oxide Physics and Nano-engineering SPIE conf. series I - VI Int. Soc. for Opt. Eng. vols. 2058, 2697, 3481, 4058, 4811, 5932 (Bellingham, USA 1994-2002).
Penrose, R. (1994). Shadows of The Mind. Oxford.
Wilber, K. (1984). Quantum Questions. London: New Science.
