Razsežnost principa »autopoiesis« v organizaciji in družbi
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
avtopoieza, avtopoeza, alopoieza, alopoeza, avtopoietska organizacija, avtopoietske institucije, avtopoietska družba, avtopoietski sistemiPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšen pomen ima princip »autopoiesis« v organizaciji? In kakšen v družbi? Kako ga doživljamo v vsakdanjem prostoru, ali gre za »znanstveno praznost« ali gre za »življenjsko polnost«?
Namen: V znanstveni teoriji so princip »autopoiesis« iz svetovnih predpostavk umestili avtorji v teoriji organizacije in filozofi. Naš namen je pregledati stanje v lokalnem okolju, tako vsebinsko, kot terminološko in ugotovitve podati v preglednem članku. Raziskava predstavlja del raziskovanj znotraj naše doktorske študije, kjer raziskujemo elemente avtopoieze v organizaciji.
Metoda: Teoretični del raziskave zajema pregled razsežnosti uporabe in terminologije v lokalnem okolju. Študija zajema triangulacijo znanstvene literature avtorjev in prevajalcev. V razpravi bomo skušali utemeljiti, kakšne so vsebinske in terminološke podobnosti, razlike in razsežnosti uporabe v znanstveni teoriji in praksi.
Rezultati: Vsebinsko avtorji omenjajo dva principa »autopoiesis« in »alopoiesis«, kot negacijo prvega. Ugotavljamo različno terminologijo: avtopoieza/avtopoeza, alopoieza/alopoeza, njihove sestavljenke in končnice. Kljub zaznanim različnostim je vsebinsko zaznati več podobnosti. Podajamo predlog za organizacijo principa »autopoiesis«, ki je »Avtopoietska organizacija«. Avtopoietski princip je vserazsežen v organizacijski teoriji, tako na ravni posameznika, organizacije in družbe.
Organizacija: Za organizacijo je pomembna vsebinska pojasnitev delovanja principa v smislu avtopoietskih in alopoietskih kompleksnih sistemov. Avtopoietska organizacija je mrežno organizirana, interdisciplinarna in se odvija v krožnem procesu. Značilna je neprestana medsebojna dinamika, ki samo-obnavlja, se samo-razvija in je samo-učeča. Deluje avtonomno, v neprestanem spoju z okoljem, kot so-odvisni del, ki so-deluje neprestano v celovitem, etičnem, ekološkem in so-naravnem sistemu.
Družba: Ugotovitve iz raziskave spodbujajo posameznika, kako doseči avtopoietsko organizacijo, ki vodi v avtopoietsko družbo.
Originalnost: Raziskava prispeva k obuditvi delovanja avtopoietskega principa v znanstvenem in družbenem okolju.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Avtopoietski princip smo raziskali na področjih, kjer se je do sedaj uspel uveljaviti na lokalnem območju, z izvornimi svetovnimi viri. Raziskovanje se lahko nadaljuje do uveljavitve avtopoietskega principa na vseh ravneh organizacije in družbe.
Literatura
Ambrož, M., & Mihalič, T. (1998). Pot k odličnosti: Vodenje v kompleksnem in negotovem okolju. Institut za samorazvoj d.o.o., Škofja Loka.
Ambrož, M, & Lotrič, B. (2009). Viharnost organizacije. B&B.
Ambrož, M., & Colarič Jakše, L. M. (2015). Pogled raziskovalca: Načela, metode in prakse. Mednarodna založba za slovanske jezike in književnosti, Maribor.
Balažic Peček, T. (2015). Spirala življenja kot fenomen zavestnega ustvarjanja. (The Spiral of Life as a Phenomenon of Conscious Creation). Revija za univerzalno odličnost, 4 (4), (142-154).
Balažic Peček, T., Lauc, A., Železnikar, A. P., Bukovec, B. (2016). Samo-upravljanje kot element avtopoietske organizacije (Self-management as a building block of autopoiesis organization). Šesti interkatedarski skup katedri za menadžment zemalja jugoistočne Evrope i naučna konferencija: »Savremeni preduzetnički menadžment i organizacija u digitalnoj eri u zemljama u tranziciji: prepreke i mogućnosti«, Bosna i Hercegovina, Banja Luka, 07.-08. oktobar 2016, str. 119-130, UDK: 005.5:331.107.
Bukovec, B. (2009). Nova paradigma obvladovanja sprememb. Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica.
Bukovec, B. (2017). Dekanova razmišljanja – nagovor dekana. Pridobljeno 8. februarja 2017 na: http://www.fos.unm.si/si/fos/organiziranost/
Capra, F. (1986). Vrijeme preokreta: Znanost, društvo i nastupajuća kultura. ČGP Delo, OOUR Globus, Izdavačka djelatnost, Zagreb.
Capra, F. (1996). The Web of life: A New Scientific Understanding of Living Systems. Anchor Books, New York.
Capra, F. (2002). The Hidden Connections: Integrating the Biological, Cognitive, and Social Dimensions of Life into a Science of Sustainability. Doubleday, New York.
Capra, F., & Luisi, P. L. (2014). The System View of Life: A Unifying Vision. Cambridge University Press, United Kingdom.
Detela, A. (2014). Sintropija v polifaznih zibelkah. Bograf tiskarna d.o.o., Ljubljana.
Djurdica, B. (2013). Kaj je življenjsko-kozmična energija: Eliksir za življenje na zemlji. Alternativa, Ljubljana.
Ećimović, T. (2016). Univerzalna vzgoja in izobraževanje in Filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slovenk in Slovencev. Mestna knjižnica, Izola.
FOŠ (2016). NPOT - Nove paradigme organizacijskih teorij. Pridobljeno 8. februarja 2017 na: http://www.fos.unm.si/si/dejavnosti/npot/
Hladnik, M. osebna korespondenca z avtorjem (2017).
Jantsch, E. (198). The Self-Organisation Universe: Scientific and Human Implications of the Emerging Paradigm of evolution. British Library Cataloguing in Publication Data, Oxford.
Kordeš, U. (2004). Od resnice k zaupanju. Studia humanitatis, Ljubljana.
Lauc, A. (2000). Metodologija društvenih znanosti. Sveučilišče J.J. Strosmayera u Osijeku, Pravni fakultet. Grafika, Osijek.
Lauc, A. osebni razgovori in korespondenca z avtorjem (Šibenik, Novo mesto, Banja Luka, Osijek, Beograd, Novi Sad, 2016).
Lauc, Z. (2016). Moralitet-Legimitet-Legalitet: zbirka radova. Sveučilišče J.J. Strosmayera, Pravni fakultet. Grafika, Osijek.
Legradić, R., & Lauc, A. (1977). Dialektička teorija i praksa društva. Biblioteka ekonomskog fakulteta u Osijeku, Osijek.
Luhmann, N. (1990). Essays on self-reference. Columbia University Press, New York.
Luhmann, N. (1995). Social Systems. Stanford University Press, Stanford, California.
Malić, D. (1976). Kibernetska termodinamika: Zakonitosti i metode. Gradževinska knjiga, Beograd.
Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1980). Autopoiesis and cognition: The realization of the Living. D. Riedell Publishing Company, London.
Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1998). Drevo spoznanja. Studia humanitatis, Ljubljana.
Ovsenik, J. (1999). Stebri nove doktrine organizacije, managementa in organizacijskega obnašanja. Moderna organizacija, Kranj.
Ovsenik, J. (2010). Kakšna organizacija kaže pot iz krize 2008+ (What kind of Organisation should be Reconceived to Trace a Way Out of the Crisis 2008+?). 29. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Človek in organizacija, Slovenija, Portorož, 24.-26. marec 2010, (str. 1007-1018), Maribor: Fakulteta za organizacijske vede.
Ovsenik, J., osebni razgovori in korespondenca z avtorjem (Ljubljana 2015, Domžale, 2017).
Ovsenik, M., & Ambrož, M. (1999). Neprofitni avtopoietični sistemi. Institut za samorazvoj d.o.o., Škofja Loka.
Ovsenik, M., & Ambrož, M. (2006). Upravljanje sprememb poslovnih procesov. Turistica – Visoka šola za turizem Portorož, Portorož.
Ovsenik, M., & Ambrož, M. (2010). Celovitost in neznatnost organizacije. Institut za management, Ljubljana.
Vasquez, C., & Benavente, R. D. (2016). Revisiting Autopoiesis: Studying the Constitutive Dynamics of Organisation as a System of Narratives. Management Communication Quarterly, 30(2) 269-274. doi: 10.1177/0893318915620492
Zeleny, M. (1981). Autopoiesis Today. Cybernetics forum. The publication of American society for cybernetics. 10 (2&3) 3-13.
Železnikar, A. (2015). Informational Consciousness and Half-Consciousness. Humankybernetik Band 56 · Heft 3, Academia Libroservo / IfK.
Žugaj, M., & Schatten, M. (2005). Arhitektura savremenih organizacija. Tonimir, Varaždinske Toplice.
