Značilnosti alopoietske in avtopoietske družbe iz perspektive doktorandov FOŠa
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
alopoieza, avtopoieza, človeški potencial, človeški kapital, samo-organizacija, doktorandi FOŠ, moralna družbaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskovali smo tako posameznika kot organizacijo, da bi ugotovili, zakaj še vedno prevladuje alopoietsko notranje in zunanje okolje.
Namen: V članku podajamo naš pogled realnosti, v kateri se nahaja sodobna družba. Pojasnjujemo definicijo avtopoietskega in alopoietskega principa delovanja in razloge, ki so pripeljali do alopoietske situacije.
Metoda: Med doktorandi FOŠ (Fakulteta za organizacijske študije) smo izvedli anketo z vprašalnikom »človeški potenciali« in jo analizirali s kvantitativno metodo. Uporabili smo programsko orodje R, ter s sintezo prišli do dejanskega stanja.
Rezultati: Ugotovili smo, da večina doktorandov zaznava nesvobodno in nemoralno družbo, ki nima vzpostavljenih ustreznih strategij za izboljšanje. Razvijali smo metode in modele, katere potrjujemo kot ustrezne za preobrazbo družbe tako po principu »top down« in »bottom up« do celovitosti posameznika, organizacij in družbe. Z doktorandi smo izvedli motivacijske delavnice in s tem potrdili ustreznost metod za dvigovanje moralnega potenciala in delovanja avtopoietskega mreženja.
Organizacija: Samo-organizacija je metoda avtopoietskega mreženja, ki zagotavlja, da se preseže alopoietska organizacija.
Družba: S prepoznavanjem situacije in zavedanjem vseh institucij, da je posameznik bogat človeški potencial in kapital, v katerega je potrebno vlagati, se začne preobrazba v avtopoietsko družbo.
Originalnost: Tovrstne raziskave še nismo zasledili, da bi pridobili stanje notranjega in zunanjega okolja med med doktoranti FOŠ.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Izvedba raziskave samo na populaciji FOŠ doktorandov. Tovstna raziskovnje opraviti še na drugih fakultetah, institucijah in gospodarskem okolju.
Literatura
Ambrož, M., & Mihalič, T. (1998). Pot k odličnosti: Vodenje v kompleksnem in negotovem okolju. Institut za samorazvoj d.o.o., Škofja Loka.
Auernhammer, J. M. (2012). Autopoietic Organisation of Knowledge, Creativity and Innovation: A case study of the automotive manufacturer Daimler AG. (Ph. Disertation). Edinburg: Edinburg Napier University.
Balažic Peček, T., & Bukovec, B. (2017) Razsežnost principa "autopoiesis" v organizaciji in družbi. Revija za univerzalno odličnost, 2017, 6(1), str. 39-54.
Balažic Peček, T., Lauc, A., Bukovec, B., & Kovačević, A. (2017) Re-processing of Alopoietic to Autopoietic Organization = Re-procesiranje iz alopoietske u autopoietsku organizaciju. V: Mašek Tonković, A. (ur.). 6. međunarodni znanstveni simpozij Gospodarstvo istočne Hrvatske - vizija i razvoj, u Osijeku, 25. - 27. svibnja 2017 = 6th International scientific symposium Economy of Easter Croatia - vision and growth, Osijek, 25th - 27th May 2017. Osijek: Sveučilište J. J. Strossmayerja: Ekonomski fakultet, 2017, str. 393-404. [COBISS.SI-ID 2048418818]
Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Fakulteta za organizacijske študije, Novo mesto.
Capra, F. (2002). The Hidden Connections: Integrating the Biological, Cognitive, and Social Dimensions of Life into a Science of Sustainability. Doubleday, New York.
Capra, F., & Luisi, P. L. (2014). The System View of Life: A Unifying Vision. Cambridge University Press, United Kingdom.
Djurdica, B. (2013). Kaj je življenjsko-kozmična energija: Eliksir za življenje na zemlji. Alternativa, Ljubljana.
Ećimović, T. (2016). Univerzalna vzgoja in izobraževanje in Filozofija trajnostne sonaravne prihodnosti Slovenk in Slovencev. Mestna knjižnica, Izola.
Ećimović, T. (2017).“The Philosophy of Life 2017", digital booklet ISBN 978-961-94057-7-2 (pdf) July 2017.
Ivanko, Š. (2004). Temelji organizacije. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Ljubljana.
Kordeš, U. (2004). Od resnice k zaupanju. Studia humanitatis, Ljubljana.
Kukić, S. (2015). Metodologija znanstvenog iztraživanja. Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, Sarajevo.
Lauc, A. (2000). Metodologija društvenih znanosti. Sveučilišče J.J. Strosmayera u Osijeku, Pravni fakultet. Grafika, Osijek.
Lauc, A., & Balažic Peček, T. (2017a). Zapiski raziskovanj in proučevanj avtopoietske organizacije.
Lauc, A., & Balažic Peček, T. (2017b) Nova paradigma: Re-procesiranje alopoietske v avtopoietsko organizacijo. V: Bukovec, B. (ur.). Avtopoietska organizacija. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije., str. 43-69, ilustr. [COBISS.SI-ID 2048428546]
Lauc, Z. (2016). Moralitet-Legimitet-Legalitet: zbirka radova. Sveučilišče J.J. Strosmayera, Pravni fakultet. Grafika, Osijek.
Lasan, M. (2005). Stalnost je določila spremembo: Fiziologija. Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Ljubljana.
Jantsch, E. (1980). The Self-Organisation Universe: Scientific and Human Implications of the Emerging Paradigm of evolution. British Library Cataloging in Publication Data, Oxford.
Luhmann, N. (1995). Social Systems. Stanford University Press, Stanford, California.
Malić, D. (1976). Kibernetska termodinamika: Zakonitosti i metode. Gradževinska knjiga, Beograd.
Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1980). Autopoiesis and cognition: The realization of the Living. D. Reidel Publishing Company, London.
Maturana, H. R., & Varela, F. J. (1998). Drevo spoznanja. Studia humanitatis, Ljubljana.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Visoka šola za socialno delo, Ljubljana.
Mesec, B. (2009). https://sites.google.com/site/kvalitativnametodologija/akcijsko-raziskovanje/predstavitve-1/ Akcijsko raziskovanje. (pridobljeno 24.7.2017).
Mulej, M. in soavtorji. (2000). Dialektična in druge mehkosistemske teorije: Podlaga za celovitost in uspeh managementa. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.
Ovsenik, J. (1999). Stebri nove doktrine organizacije, managementa in organizacijskega obnašanja. Moderna organizacija, Kranj.
Železnikar, A. P. (2017, julij 27.). Filozofsko besedotvorje (Philosophical Word Formation). Pridobljeno na: http://lea.hamradio.si/~s51em/book/Medit339slo.pdf.
