Ovire starejših pri aktivnostih v domovih za starejše
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
starost, staranje, ovire, IKT, domovi za starejšePovzetek
Raziskovalno vprašanje: Ali je zdravstveno stanje ključna dispozicijska ovira pri vključevanju anketiranih starejših v vseživljenjsko učenje v domu za starejše?
Namen: Starejši se srečujejo v domovih za starejše z različnimi ovirami. Proučiti želimo, kako se soočajo z njimi.
Metoda: Anketni podatki so analizirani z deskriptivno in kavzalno-eksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.
Rezultati: Za starejše je v domovih za starejše veliko ovir (prostorskih in vsebinskih), a poglavitna med njimi je pogled na starejše – prepričanja, ki so se oblikovala ob stereotipni vlogi onemoglega človeka.
Organizacija: Starejši naj se navkljub vsem oviram, s katerimi se srečujejo v tretjem in četrtem življenjskem obdobju, udeležujejo aktivnosti v domovih za starejše, ki so jim na voljo glede na njihove psihofizične sposobnosti.
Družba: Starejši, ki so sodelovali v raziskavi, se soočajo z določenimi omejitvami, katere so pogojene z njihovimi sposobnostmi (slabovidnost, gluhonemost, gibalna oviranost, različne vrste demence idr.). Seznaniti vse deležnike, da je temu potrebno pripisovati čedalje večji pomen.
Originalnost: Tovrstna raziskava je prva doslej med starejšimi v domovih v slovenskem prostoru.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Anketni vprašalnik je bil namenjen starejšim v tretjem in četrtem življenjskem obdobju, ki bivajo v domovih za starejše, ne pa tudi vodstvenim delavcem, strokovnemu in tehničnemu osebju, ki veliko prispevajo h kakovostnemu življenju in počutju oskrbovancev. Zato bi veljalo raziskati tudi njihova mnenja in jih primerjati z dosedanjimi ugotovitvami.
Literatura
Atchley, R. C. (1989). A Continuity Theory of Normal Aging. The Geronto-logist. 29 (2): 183–190.
Cross, K. P. (1981). Adults as learners: Increasing participation and facitilitating learning. San Francisco: Jossey-Bass.
Friebe, J. in Bernhard, H. (2013). Dejavnosti in ovire pri izobraževanju starejših. Sodobna pedagogika. 1.
Karloff, K., Findeisen, D., Bostrom, A. K.. Fischer, T. Patrizia Giorio, Hattan-Yeo, A., Kramkowska, E., Meehan, A., Schwaiger, M. in Tena, L. (2009). Izobraževanje v poznejših letih življenja; Ianusove smernice in priporočila za doseganje kakovost. Pridobljeno na http://arhiv.acs.si/knjiznica/ 2010/Novosti_01–03.pdf.
Kruse, A. (2008). Alter und Altern – konzeptionelle Überlegungen und empirische Befunde der Gerontologie. V: A. Kruse (ur.). Weiterbildung in der zweiten Lebenschäfte: Multidisziplinäre Antworten auf Hearusforderungen des domographischen Wandels. Biefeld: Bertelsmann, str. 21–28.
Ličen, N. (2006). Uvod v izobraževanje odraslih: izobraževanje odraslih med moderno in postmoderno. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko.
Macuh, B. (2017). Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše. Maribor: Kulturni center Maribor, Frontier.
Milavec Kapun, M. (2011). Starost in staranje. Ljubljana: Zavod IRC.
Radovan, M. (2012). Razumevanje izobraževalnih ovir z vidika modela omejenega delovanja. Ljubljana. Sodobna pedagogika, 63(2):77–88.
Reissner, A. (2012). Nove tehnologije kot pomoč starejšim. Pridobljeno na http://www.zdus-zveza.si/docs/VSEBINE-INFORMATIKA/Nove_tehnologije_kot_po moc_starejsim.pdf.
Rosenbladt, B. von in Bilger, F. (2008). Weiterbildungsverhalten in Deutchland. Band 1: Berichtssystem Weiterbildnug und Adult Education Survey 2007. Biefeld: Bertelsmann.
Rubenson, K. in Gongli Li, X. (1997). Barriers to Participation in Adult Education and Training: Towards a New Understanding. V: Belanger, P. in Tuijnman, A. (ur.). New Patterns of Adult Learning: A Six-Country Comparative Study. Oxford, New York, Tokio: Pergamon, 77–100.
Storitve v domu starejših v Kočevju. (2016). Pridobljeno na http://www.dsokocevje.si/ storitve.html.
Telemedicinske storitve v okviru oskrbe na domu na daljavo – storitve “rdeči gumb”? (2010). Pridobljeno na http://ims.mf.uni-lj.si/archive/15(supl)/13.pdf.
Tratnik Volasko, M. (2012). (ur.) Diskriminacija starejših. Zbornik referatov in razprav. Št. 02/2012. Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije.
Turnišek Mikačić, M. (2013). Karierno izobraževanje za ljudi v poznejših letih. Kvantitativna analiza rezultatov raziskave o kariernem izobraževanju. Ljubljana: Andragoška spoznanja, 19(2): 67–79.
Ustava Republike Slovenije. (2003). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
Vertot, N. (2010). Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Zbirka: Brošure.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. (2004). Ur. l. RS 69/2004 – UPB1.
Žiberna, A. in Volasko Tratnik, M. (ur). (2012). Diskriminacija starejših. Pridobljeno
na http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik-diskriminacija_starejsih.pdf.
Žunko, N., Marošek, J. in Breznik, U. (2007). Nikoli prestari za učenje. Pridobljeno 7. 7. 2015, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/
Gradiva_ESS/NIO/NO_9EIMB_Nikoli.pdf.
