Vpliv dejavnikov na ravni podjetja in ravni dejavnosti na plačilno disciplino podjetij
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
plačilna disciplina, plačilna nedisciplina, dejavniki na ravni podjetja, dejavniki na ravni panoge, etičnost menedžmenta, slovenska podjetjaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali dejavniki na ravni podjetja ter dejavniki na ravni panoge vplivajo na plačilno disciplino v slovenskih podjetjih, ki imajo več kot 10 zaposlenih?
Namen: Na plačilno disciplino vplivajo različni dejavniki, v članku pa smo se osredotočili na dejavnike na ravni podjetja ter dejavnike na ravni panoge. Namen članka je bil ugotoviti ali ti dejavniki vplivajo na plačilno disciplino podjetij.
Metoda: Za ugotavljanje etičnosti menedžmenta smo uporabili merski instrument za ocenjevanje dimenzij etične kulture po Kapteinu (2008). Vzorec zajema 273 slovenskih podjetij z več kot 10 zaposlenimi, kar predstavlja 9,1% vseh podjetij povabljenih k sodelovanju v raziskavi. Vrednosti posameznih finančnih kazalnikov za ta podjetja smo izračunali, podatke za izračun pa smo pridobili iz AJPES-ove javne baze JOLP (javna objava letnih poročil).
Rezultati: Ugotovili smo pozitiven vpliv zadolženosti, blokade TRR podjetja ter deleža podjetij z blokiranimi računi v panogi na povprečni čas zamude plačila ter negativen vpliv med dobičkonosnostjo in povprečnim časom zamude pri plačilu.
Organizacija: Rezultati raziskave ponujajo organizacijam koristno informacijo o tem, na kaj morajo biti pozorne pred sklenitvijo poslov z drugimi organizacijami, da ne bi bile zaradi predolgih rokov in zamud pri plačilih administrativno in finančno obremenjene.
Družba: S pričujočo raziskavo so postavljeni temelji za nadaljnja poglobljena raziskovanja s področja plačilne discipline in njenih vzrokov ter tudi za druga področja družbe.
Originalnost: Pričujoča raziskava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju vzrokov plačilne nediscipline. V raziskavo vključuje tudi nefinančne dejavnike plačilne discipline, kar pa predstavlja novost, pomemben prispevek raziskave pa je tudi v validaciji merskega instrumenta za merjenje dimenzij etične kulture in validaciji etične kulture kot multidimenzionalnega konstrukta.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve raziskave so njena geografska omejenost na področje Slovenije ter da smo v delu, kjer smo opravili anketni vprašalnik, anketirali samo eno osebo in smo predpostavljali, da smo dobili odgovore, ki prikazujejo dejansko stanje kulture v podjetjih. Glede na to, da obstajajo velike razlike med plačilno disciplino v Evropi, bi v prihodnje bile dobrodošle raziskave, ki bi se izvajale v več državah hkrati, bi preučevale vpliv etičnosti menedžmenta in vpliv nacionalne kulture na plačilno disciplino.
Literatura
1. AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. (2012). JOLP – Javna objava letnih poročil. Pridobljeno na http://www.ajpes.si/jolp/.
2. Bole, V. (2002). Dinamika in mehanizem neplačevanja. V J. Prašnikar, V. Bole, A. Berk, A. Cirman, M. Pahor, & B. Stražišar (ur.), Analiza plačilnih navad in plačilne discipline v Sloveniji (str. 23-31). Ljubljana: RCEF.
3. Cronbach, L. J. (1951). Coefficient Alpha and the Internal Structure of Tests. Psychometrika, 16(3), 297-334.
4. Direktiva 2000/35/ES. (2000). Direktiva 2000/35/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Uradni list Evropske unije, 17/2000.
5. Direktiva 2011/7/EU. (2011). Direktiva 2011/7/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Uradni list Evropske unije, L48/2011.
6. Elm, D. R., & Nichols, M. L. (1993). An investigation of the moral reasoning of managers. Journal of Business Ethics, 12(11), 817-833.
7. Euler Hermes. (2006). Credit insurance supports companies' profitable growth – An independent research study of 2000 business in 10 European economies. Pridobljeno na http://www.eulerhermes.com/en/documents/studybrochurecreditmanagement.pdf/studybrochurecreditmanagement.pdf.
8. Evropska Komisija. (2013). Green paper on unfair trading practices in the business-to-business food and no-food supply chain in Europe. Pridobljeno na http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2013:0037:FIN:EN:PDF.
9. Glogovšek, J. (2008). Osnove financiranja gospodarskih družb. Maribor: Založba Pivec.
10. Gujarati, D. N. (1995). Basic Econometrics. New York: McGraw-Hill.
11. Haines, R., Street, M. D., & Haines, D. (2008). The Influence of Perceived Importance of an Ethical Issue on Moral Judgment, Moral Obligation, and Moral Intent. Journal of Business Ethics, 81(2), 387-399. doi: 10.1001 /s!0551-001-9502-5
12. Hegarty, W. H., & Sims, H. P. Jr. (1978). Some Determinants of Unethical Decision Behavior: An Experiment. Journal of Applied Psychology, 63(4), 451-457.
13. Intrum Justitia. (2008). European Payment Index 2008. Stockholm.
14. Intrum Justitia. (2011). European Payment Index 2011. Stockholm.
15. Intrum Justitia. (2012). European Payment Index 2012. Stockholm.
16. Intrum Justitia. (2012a). European Payment Index 2012 Industry White Paper. Stockholm.
17. Intrum Justitia. (2013). European Payment Index 2013 Industry White Paper. Stockholm.
18. Jansen, E., & von Glinow, M. A. (1985). Ethical Ambivalence and organizational Reward System. Academy of Management Review, 10(4), 814-822.
19. Kaptein, M. (2008). Developing and testing a measure for the ethical culture of organizations: the corporate ethical virtues model. Journal of Organizational Behavior, 29(7), 923-947. doi: 10.1002/job.520
20. Kaptein, M. (2011). Understanding unethical behaviour by unravelling ethical culture. Human relations, 64(6), 843-869. doi: 10.1177/0018726710390536
21. Komisija evropskih skupnosti. (2009). Delovni dokument služb komisije – Spremni dokument k predlogu Direktive Evropskega parlamenta in sveta o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (prenovitev). Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/juri/dv/summary_impact_assessment_/summary_impact_assessment_sl.pdf
22. Lin Feng-Jenq. (2006). Solving Multicollinearity in the Process of Fitting Regression Model Using the Nested Estimate Procedure. Quality & Quantity, 42(3), 417-426. doi: 10.1007/s11135-006-9055-1
23. Matsumoto, A., Merlone, U., & Szidarovszky, F. (2012). Some notes on applying the Herfindahl-Hirschman Index. Applied Economics Letters, 19(2), 181-184. doi: 10.1080/13504851.2011.570705
24. Mramor, D. (1994). Poglavja iz poslovnih financ. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.
25. Mrkaić, M & Pezdir, R. (2005). Ovire za konkurenco v slovenskem gospodarstvu in ukrepi za odpravo. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo.
26. O'Brien, R. M. (2007). A Caution Regarding Rules of Thumb for Variance Inflation Factors. Quality & Quantity, 41(5), 673-690. doi: 10.1007/s11135-006-9018-6
27. Osteryoung, J. S., Newman, D. L., & Davis, L. G. (1997). Small Firm Finance. Fort Worth: The Dryden Press.
28. Prašnikar, J., Pahor, M., & Cirman, A. (2010). Late payments in Accession Countries: Couses and International Comparison. Pridobljeno na http://aoef.org/articles/JEF_200404_v09_i01_p51.pdf .
29. Statistični urad Republike Slovenije. (2010). Standardna klasifikacija dejavnosti 2008. Ljubljana: SURS.
30. Subramanyam, K. R., & Wild, J. J. (2009). Financial statement analysis. New York: McGraw-Hill.
31. Treviño, L. K., Butterfield, K. D., & McCabe, D. L. (1998). The ethical context in organizations: Influences on employee attitudes and behaviors. Business Ethics Quarterly, 8(3), 447-476.
32. Treviño, L. K., Weaver, G. R., Gibson, D. G., & Ley Toffler, B. (1999). Managing Ethics and Legal Complience: What Works and What Hurts. California management Review, 41(2), 131-151.
33. Treviño, L. K., & Youngblood, S. A. (1990). Journal of Applied Psychology, 75(4), 378-385.
34. Vitel, S. J., & Festervand, T. A. (1987). Busness Ethics: Conflicts, Practices and Beliefs of Industrial Executives. Journal of Business Ethics, 6(2), 111-122.
35. ZGD-1-UPB3. (2009). Zakon o gospodarskih družbah – uradno prečiščeno besedilo. Uradni list RS, 65/2009.
