Izobraževalna neskladnost kot izziv vključevanja deležnikov v kontekstu odličnosti po modelu EFQM 2020
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2026.004Ključne besede:
izobraževalna neskladnost, kompetence diplomantov, prehod v zaposlitev, zaposljivost mladih, deležniki, model EFQM 2020, merilo M3, usklajevanje izobraževanjaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Zakaj nastaja izobraževalna neskladnost in na kakšen način lahko vključevanje deležnikov po merilu M3 modela EFQM 2020 deluje kot učinkovit mehanizem za njeno zmanjševanje?
Namen: Namen raziskave je pojasniti vzroke za neujemanje med kompetencami diplomantov in zahtevami trga dela ter prikazati, kako lahko sodelovanje izobraževalnih ustanov, delodajalcev, države in mladih izboljša načrtovanje kompetenc in zaposljivost.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativnem sistematičnem pregledu literature, objavljene med letoma 2020 in 2025. Vključene so bile empirične mednarodne študije iz baz Scopus in ScienceDirect ter slovenski akademski viri iz Google Scholar. Analiza je potekala s tematskim razvrščanjem vsebin glede na vzroke, posledice in vlogo deležnikov v skladu z merilom M3.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da izobraževalna neskladnost izhaja iz strukturnih neravnovesij, premalo posodobljenih kurikulov ter šibkega sodelovanja med deležniki. Posledice se kažejo v nižjih plačah, manj stabilnih zaposlitvah, omejenih kariernih možnostih in povečani psihološki obremenitvi mladih. Sodelovanje deležnikov po merilu M3 se izkazuje kot ključen mehanizem za usklajevanje izobraževanja s potrebami trga dela.
Organizacija in družba: Organizacije lahko ob ustreznem sodelovanju pridobijo bolj kompetenten kader, zmanjšajo stroške uvajanja in izboljšajo produktivnost. Izobraževalne ustanove pridobijo bolj relevantne programe in boljši stik z gospodarstvom. Na ravni družbe se krepi konkurenčnost, inovativnost ter hitrejše vključevanje mladih na trg dela.
Originalnost: Raziskava sistematično povezuje pojav izobraževalne neskladnosti z merilom M3 modela EFQM 2020 in ponuja integriran konceptualni okvir, ki poudarja sodelovanje deležnikov kot osrednji dejavnik zmanjševanja neskladnosti.
Omejitve: Omejitev raziskave je, da temelji izključno na sekundarnih virih; prihodnje raziskave bi morale vključiti empirične podatke deležnikov ter primerjalne analize med državami.
Literatura
Blázquez, M., Marco, C., Pérez, A., & Rocío Sánchez-Mangas, N. (n.d.). Overeducation under different macroeconomic conditions: The case of Spanish university graduates. https://www.cedefop.europa.eu/en/tools/skills-intelligence/over-qualification-rate-tertiary-
Bocoya-Maline, J., Rey-Moreno, M., & Calvo-Mora, A. (2024). The EFQM excellence model, the knowledge management process and the corresponding results: an explanatory and predictive study. Review of Managerial Science, 18(5), 1281–1315. https://doi.org/10.1007/s11846-023-00653-w
Bris, P., & Urbanek, T. (2024). Monitoring the Connection Between the Application of EFQM Model Principles and the Results of Organisations. Quality Innovation Prosperity, 28(1), 107–126. https://doi.org/10.12776/qip.v28i1.1939
EFQM. (2020). EFQM model 2020 [Slovenska izdaja]. EFQM
Eguia, B., Rodriguez Gonzalez, C., & Serrano, F. (2023). Overeducation and scarring effects on the wages of young graduates. International Journal of Manpower, 44(4), 755–771. https://doi.org/10.1108/IJM-02-2022-0075
Farčnik, D. (2012). The school-to-work transition of higher education graduates in Slovenia (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Pridobljeno na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=16376
Fonseca, L. (2022). The EFQM 2020 model. A theoretical and critical review. In Total Quality Management and Business Excellence (Vol. 33, Issues 9–10, pp. 1011–1038). Routledge. https://doi.org/10.1080/14783363.2021.1915121
Golob, N. (2017). Zaposljivost diplomantov v Sloveniji : primer diplomantov FDV (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_golob-natalija.pdf
Krese, K., & Đurić, S. (2021). Doseganje uspehov z nadarjenostjo zaposlenih. Revija Za Univerzalno Odličnost, 10(2), 123–135. https://doi.org/10.37886/ruo.2021.032
Lužar, M. (2021). Povezanost formalne izobrazbe s pridobljenimi kompetencami ter usposobljenjostjo za delo (Magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
Martusewicz, J., Suchorski, K., Chomiak-Orsa, I., Usyk, J., Bednarowicz, Ł., & Łukaszewicz, M. (2025). From Organizational Readiness to Industry 5.0: An EFQM Model Pathway to Net Zero. Energies, 18(11). https://doi.org/10.3390/en18112722
Miklavčič, A. (2016). Uporaba modela odličnosti EFQM v izobraževalnih organizacijah (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo. Pridobljeno na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=91797
Pastore, F., Quintano, C., & Rocca, A. (2021). The Duration of the School-To-Work Transition in Italy and in Other European Countries: A Flexible Baseline Hazard Interpretation. www.iza.org
Petrič, M. (2023).Povezovanje strateškega načrtovanja in sistema vodenja kakovosti v izobraževalnih organizacijah. Revija za univerzalno odličnost, 12(4), 347–362.
Schweri, J., & Aepli, M. (2020). Horizontal Mismatch and Vocational Education. www.economics-of-education.ch
Sedláček, J., & Zelenka, M. (2021). The effects of education-job (mis)match on the earnings of graduates in the Czech Republic. Review of Economic Perspectives, 21(2), 105–150. https://doi.org/10.2478/revecp-2021-0006
Veselinović, L., Mangafić, J., & Turulja, L. (2020). The effect of education-job mismatch on net income: evidence from a developing country. Economic Research-Ekonomska Istrazivanja , 33(1), 2648–2669. https://doi.org/10.1080/1331677X.2020.1723427
Zoran, M. (2023). Vodenje procesov in pomen merjenja uspešnosti pri izboljševanju organizacij. Revija za univerzalno odličnost, 12(3), 229–244. https://doi.org/10.20510/RO.2023.12.3.229
