Izzivi mentorstva v slovenski zdravstveni dejavnosti
DOI:
https://doi.org/10.37886/ruo.2024.008Ključne besede:
dejavniki mentoriranja, mentoriranje, organizacija, procesi mentoriranja, zdravstvena dejavnost, zdravstvene ustanovePovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): S katerimi izzivi se soočajo udeleženci v procesu mentoriranja v slovenski zdravstveni dejavnosti?
Namen: Namen članka je bil opraviti sistematični pregled strokovnih člankov na temo mentorstva v slovenski zdravstveni dejavnosti in identificirati skupne izzive ter predlagati možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Metoda: Za izdelavo članka smo uporabili deskriptivno znanstveno raziskovalno metoda s sistematičnim pregledom 1.492 bibliografskih enot strokovne literature, ki smo jo opravili s pomočjo prizma diagrama po dveh bibliografskih bazah.
Rezultati: Iz izidov smo identificirali tri ključne izzive, ki se pojavljajo v procesu mentoriranja v slovenski zdravstveni dejavnosti. Ključni trije izzivi so: pomanjkanje časa, neskladje teorije in prakse ter neprimernost planiranja procesa mentoriranja. Pri identificiranju izzivov v procesu mentoriranja smo ugotovili močne povezave z lastnostmi mentorjev in učencev.
Organizacija: V izidih smo prikazali ključne izzive v procesu mentoriranja v slovenski zdravstveni dejavnosti, ki bi jih bilo potrebno obravnavati in jih začeti postopoma razreševati. Spremembe procesa mentoriranja so ključne za nemoteno delovanje vzgojno izobraževalnih programov in zagotavljanje kakovostne zdravstvene storitve zdravstvene ustanove.
Družba: V raziskavi smo povzeli ključne izzive na področju procesov mentoriranja, ki so bili evidentirani v zdravstvenih ustanovah v Republiki Sloveniji. Nekakovostno uvajanje učencev negativno vpliva na zdravstveno dejavnost, zdravljenje pacientov in celotni družbeni ekosistem. Originalnost: S sistematičnim pregledom dosedanjih empiričnih raziskav nam je bilo omogočeno združevanje izzivov v posameznih zdravstvenih ustanovah in jih med seboj primerjati na nivoju zdravstvene dejavnosti v RS. S sintezo skupnih izzivov smo nakazali na ključne probleme procesov mentoriranja ter usmeritve za njihovo postopno razreševanje.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pregledane empirične raziskave niso bile v celoti usklajene v njihovem namenu, zato so bili sintezni izidi medsebojno težko primerljivi. Smiselno bi bilo opraviti empirične raziskave v kateri bi izpostavili izzive in iskali možne razrešitve na področju procesov mentoriranja v vseh slovenskih zdravstvenih ustanovah na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju organiziranosti.
Literatura
Babuder, D. (2016). Lastnosti mentorja in mentoriranca z njunih medsebojnih vidikov: Opisna raziskava mnenj dijakov, študentov in mentorjev. Obzornik zdravstvene nege, 50(4), 327-335. doi: 10.14528/snr.2016.50.4.95.
Čuk, V. (2014). Mentorska vloga v kliničnem okolju: Razvoj modela izkustvenega učenja v zdravstveni negi. Doktorska disertacija. Univerza na primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper.
Čuk, V. & Poredoš, M. (2023) Vloge in odgovornosti mentorjev v kliničnem okolju. V B. Filej & B. M. Kaučič (ur.) Napredna znanja za kakovostno mentorstvo v zdravstveni negi. Celje: Fakulteta za zdravstvene vede. Pridobljeno na http://www.vzsce.si/si/knjiznica-in-zalozba/504.
Earnshaw, G. J. (1995). Mentorship: Thestudents’ views. Nurse Education Today, 15(4), 274–279. doi: 10.1016/S0260-6917(95)80130-8.
Garvey, B., & Stokes, P. (2022). Coaching and Mentoring: Theory and Practice. (4. izd.) Sage Publications Ltd.
Hrastnik, M & Plank, D. (2023). Pogledi kliničnih mentorjev na mentorski proces. V B. Filej & B. M. Kaučič (ur.) Napredna znanja za kakovostno mentorstvo v zdravstveni negi. Celje: Fakulteta za zdravstvene vede. Pridobljeno na http://www.vzsce.si/si/knjiznica-in-zalozba/504.
Hraš, B. (2019). Uvajanje novo zaposlenih v zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Kakyo, T. A., Xiao, L. D., & Chamberlain, D. (2022). Benefits and challenges for hospital nurses engaged in formal mentoring programs: A systematic integrated review. International Nursing Review, 69(2), 229–238. doi: 10.1111/inr.12730.
Kermavnar, N., & Govekar-Okoliš, M. (2016). Pogledi mentorjev in študentov zdravstvene nege na praktično usposabljanje. Andragoška spoznanja, 22(2), 23–37. doi: 10.4312/as.22.2.23-37.
Koritnik, T. (2019). Učinkovito mentoriranje študentov na praktičnem usposabljanju v kliničnem okolju. V S. Kadivec (ur.) Sodelovanje klinično okolje-izobraževalne institucije. Ljubljana: Založba Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v managementu. Pridobljeno na https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3II048WM.
Kotnik, M., Petrica, L., & Erjavšek, Z. (2010). Vloga mentorja v zdravstveni negi na onkološkem inštitutu ljubljana. Obzornik zdravstvene nege, 44(4), 239-244. Pridobljeno na https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2783
Kristl, J., Juriševič, M., Šoukal-Ribičič, M., Pucelj, J., Vrtačnik, M., Trošt, Z., … Kolenc, M. (2007). Smernice za praktično usposabljanje na Univerzi v Ljubljani. Univerza. Pridobljeno na https://www.fpp.uni-lj.si/mma_bin.php?id=20120323121459
Kulaš, F. (2013). Zadovoljstvo kliničnih mentorjev v zdravstveni organizaciji s kliničnim usposabljanjem študentov zdravstvene nege. Magistrsko delo. Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper.
Lunder, T. (2022). Medosebni odnosi v mentorskem procesu v zdravstveni negi. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Meden, E., Kvas, A., & Hoyer, S. (2017). Opisna raziskava mnenj in stališč študentov zdravstvene nege ter kliničnih mentorjev glede ocenjevanja kliničnega usposabljanja. Obzornik zdravstvene nege, 51(4), 320-327. doi: 10.14528/snr.2017.51.4.157.
Merila za kreditivno vrednotenje študentskih programov po ECTS (2024, 1. april) Uradni list RS, št. 124/04. Pridobljeno na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MERI49
Musa, A., Yakubu, A., Adefuye, B., Ezechi, O., Article, O., Yusuf, A., …Njokanma, A. (2022). Barriers and solutions to effective mentorship in health research and training institutions in Nigeria: Mentors, mentees, and organizational perspectives. Nigerian Journal of Clinical Practice, 25, 215–225. doi: 10.4103/njcp.njcp_154_20
Ramšak Pajk, J. (2007). Pomen mentorstva in praktičnega usposabljanja v izobraževanju za zdravstveno nego. Obzornik zdravstvene nege, 41(2/3), 71-75. Pridobljeno na https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2627
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (2024, 1. april) Uradni list RS, št. 76/22, 58/23 in 97/23. Pridobljeno na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV14684
Rigler, N. (2019). Učinkovito mentoriranje študentov na praktičnem usposabljanju v kliničnem okolju. V S. Kadivec (ur.) Sodelovanje klinično okolje-izobraževalne institucije. Ljubljana: Založba Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester v managementu. Pridobljeno na https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3II048WM.
Rohatinsky, N., & Ferguson, L. (2013). Mentorship in Rural Healthcare Organizations: Challenges and Opportunities. Online Journal of Rural Nursing and Health Care, 13(2), 149-172. doi: 10.14574/ojrnhc.v13i2.273
Seničar, Z. (2018). Medgeneracijsko sodelovanje: mentor – mentoriranec. V L. Leskovic. Zdravstvena nega v luči globalnih izzivov. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede. Pridobljeno na https://www.dmszt-nm.si/wp-content/uploads/2023/02/Zbornik_DMT_2018.pdf
Sikole, V. (2023). Uvajanje novozaposlenih diplomantov s področja zdravstvene nege na urgenci. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Maribor.
Wachira, J. (2019). Perception on Mentorship Practices among Nursing Students at Kabarnet Kenya Medical Training College. 17–40. doi: 10.9790/1959-0804031740
Zakon o visokem šolstvu (ZVis) (2024, 1. april) Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 – ZViS-I, 85/14 – ZViS-J, 75/16 – ZViS-K, 61/17 – ZUPŠ, 65/17 – ZViS-L, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23 – ZViS-M.
Pridobljeno na https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO172
Zajec, A. M., & Pajk, J. R. (2006). Značilnosti mentorstva v izobraževanju za zdravstveno nego in babištvo. Obzornik zdravstvene nege, 40(1), 9-14. Pridobljeno na https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2571
Žerdoner, L. (2017). Vrednotenje dela mentorjev v kliničnem okolju zdravstvene nege. V L. Leskovic. Razkorak med teorijo in prakso v zdravstveni negi. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto. Pridobljeno na https://www.dmszt-nm.si/wp-content/uploads/2023/02/Zbornik_DMT_2017.pdf
