Neenakost kakovosti ženskega dela in izzivi za menedžment
DOI:
https://doi.org/10.37886/Ključne besede:
delo žensk, delovno mesto, intervju, menedžment, neenakost, organizacijaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Kaj je privedlo do tega, da je manj žensk na višje plačanih delovnih mestih in zakaj še vedno prihaja do razlik med spoloma? Raziskujemo problem neenakopravnosti plač med moškimi in ženskami ter zaposljivost žensk v poslovnem svetu.
Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti trenutno stanje o izobrazbi in dodatnem izobraževanju, zaposlitvi, bruto plači in dodatkih ter odnosu lastnika ali menedžerja do žensk glede zasedanja ključnih vodstvenih in vodilnih delovnih mest.
Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativni pristop. Izvedli smo štiri individualne intervjuje, s katerimi smo dobili odgovore glede izobrazbe, plač, zaposlitve in odnosov na delovnem mestu. Vprašanja so bila opredeljena vnaprej, vse intervjuvane osebe pa so imele enaka vprašanja in navodila, zato so izvedeni intervjuji polstrukturirani. Naš vzorec je nenaključen in subjektiven, saj smo intervjuvali ženske iz točno opredeljenih starostnih razredov.
Rezultati: Ugotovili smo, da se delovna mesta žensk danes zelo razlikujejo z zaposlitvami iz preteklosti. Ženske imajo danes več možnosti glede izobraževanja in napredovanja na delovnem mestu, hkrati pa z leti upada tudi plačna vrzel med spoloma.
Organizacija: Izidi iz raziskave ponujajo lastnikom in menedžerjem ter menedžerkam konkretnih podjetij in drugih ustanov informacije za delovanje v smeri bruto plače in dodatkih ter v ravnanju pri odnosih do zaposlenih.
Družba: Ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela raziskave o dojemanju neenakosti bodo vplivale na trajnostni razvoj družbe iz dveh vidikov in sicer gospodarskega ter družbenega.
Originalnost: V teoretičnem delu raziskave smo na enem mestu strnjeno predstavili raziskovalna in praktična spoznanja o dojemanju neenakosti s poudarkom na menedžment organizacij. Pridobili smo originalne informacije o bruto plači in dodatkih ter o odnosu lastnika ali menedžerja podjetja do žensk.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kvalitativna raziskava o dojemanju neenakosti iz vidika žensk ima metodološke in vsebinske omejitve. Podali smo predloge za nadalnje raziskovanje na področju neenakosti v podjetjih in drugih organizacijah s poudarkom na njihovem upravljanju in zastopanosti v vršnem menedžmentu.
Literatura
Abram, E. (2005). Spolne razlike na področju plačanega in neplačanega dela. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Borck, R. (2014). Adieu Rabenmutter—culture, fertility, female labour supply, the gender wage gap and childcare. J Popul Econ (2014) 27:739–765. doi: 10.1007/s00148-013-0499-z. Pridobljeno na https://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2Fs00148-013-0499-z.pdf.
Černigoj Sadar, N., & Verša, D. (2002). Zaposlovanje žensk. V: Svetlik I., Glazer J., Kajzer A. in Trbanc M. ur. Politika zaposlovanja. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Eurostat, 2018. Gender pay gap in unadjusted form (1994 - 2006). Pridobljeno na http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=earn_gr_hgpg&lang=en.
Gallup, 2015. Why women are better managers than men. The state of the american manager: Analytics and advice for leaders. Gallup, Inc. (2015). Pridobljeno na https://integraladvisors.com/wp-content/uploads/2013/02/State-Of-the-American-Manager.pdf.
Hodžić, E. (2013). Ovire pri zaposlovanju žensk na managerski položaj. Zbornik 10. festivala raziskovanja ekonomije in management. Pridobljeno na: http://www.fm.upr.si/zalozba/ISBN/978-961-266-141-0/prispevki/038.pdf.
Jogan, M. (2001). Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Jogan, M. (2004). Slovenska (postmoderna) družba in spolna neenakost. Teorija in praksa, let. 41, 1-2/2004 str. 361-376. Pridobljeno na http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20041-2jogan.PDF.
Košak, A. (2009). Ženske na vodilnih mestih v zasebnem in javnem sektorju. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
Križman, S. (2007). Managerke in ovire, s katerimi se soočajo v karieri. Zaključna projektna naloga. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Lukič, M. (2010). Evropska skupnost in enakost plačila med moškim in žensko. Zbornik 7. festivala raziskovanja ekonomije in managementa. Pridobljeno na http://www.fm.upr.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/086.pdf.
Milosavljević, M. (2013). Ženske kvote v managementu. Zaključna projektna naloga. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Nastav, B. & Novak, M. (2011). Analiza podatkov Statističnega urada RS in Zavoda RS za zaposlovanje. V: Dolenc P. ur. Diskriminacija na trgu dela v Sloveniji. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management. (Pogl. 3).
Nebesni, M. (2005). Feminizacija kadrovskega managementa v Sloveniji. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Petelinkar, M. (2005). Ženske v menedžmentu v Sloveniji na začetku tisočletja. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Prevodnik, K. (2007). Dvojna obremenjenost žensk – koncept in praksa. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Prijon, L. (2012). Podrejenost žensk v zahodni družbi. Mit, realnost ali kliše?. Ljubljana: Založba Vega.
Repe, E. (2004). Nove delovne kariere moških in žensk. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Reskin, B.F. & Bielby, D.D. (2005). A sociological perspective on gender and career outcomes. Journal of Economic Perspectives 19(1), 71-86.
Rožencvet, R. (2013). Podrejenost žensk v poslovnem svetu. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Tepavčević, Ž. (2005). Prizadevanje za enakopravnost obeh spolov. Socialno delo 44, december: 36. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.
Walby, S. (1997). Gender transformations. London: Routledge.
WHO, 2018. The findings in depth: Examining the gender policies of 140 organisations involved in global health. The global health 50/50 report. (2018). Pridobljeno na https://globalhealth5050.org/wp-content/uploads/2018/03/GH5050-Report-2018_Final.pdf.
Zilanawala, A. (2013). Women’s Time Poverty: Differences by Family Structure, Employment, and Gender Ideology. Disertacija. Columbia university.
Zupančič, P. (2008). Ženske v managementu. Ljubljana: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
