Vodenje in pripadnost zaposlenih v osnovnih šolah
Ključne besede:
pripadnost, vodenje, ravnatelj, osnovna šola, stili vodenjaPovzetek
Raziskovalno vprašanje (RV): Ali obstaja korelacija med stili vodenja ravnateljev in pripadnostjo zaposlenih v osnovnih šolah ter ali obstaja razlika med stopnjo pripadnosti med njimi?
Namen: Pripadnost zaposlenih v času hitrih organizacijskih sprememb izgublja svojo veljavo. Tudi mnogi teoretiki jo vse premalo upoštevajo v svojih raziskavah. Ne glede na to, da se pripadnost izraža drugače kot včasih, je še vedno pomemben dejavnik organizacije. Namen prispevka je preučiti povezavo vodenja in pripadnosti zaposlenih na osnovnih šolah v Sloveniji.
Metoda: Ravnatelje in strokovne delavce, zaposlene v osnovnih šolah, smo s spletnim anketnim vprašalnikom spraševali o stilih vodenja in pripadnosti. Dobljene rezultate smo analizirali z namenom, da pojasnimo te povezave. Uporabili smo več raziskovalnih metod in statističnih testov.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da obstaja povezava med načinom vodenja in pripadnostjo zaposlenih v osnovnih šolah. Prišli smo do ugotovitve, da se ravnatelji v vseh trditvah vprašalnika o pripadnosti počutijo bolj pripadne kot ostali zaposleni na šolah.
Organizacija: Dobri menedžerji se zavedajo, da bo pripaden posameznik več naredil za svoje sodelavce in vodjo ter organizacijo nasploh. Zato ravnajo spoštljivo do pripadnih zaposlenih, jih cenijo in nagrajujejo.
Družba: Na osnovi večje pripadnosti lahko pričakujemo bolj zadovoljne in uspešne posameznike. Ta isti posamezniki hkrati tvorijo neko družbo. In če je posameznik bolj zadovoljen v družbi, ima tudi družba kaj od tega.
Originalnost: Naš prispevek je izviren v ponovnem obujanju pomena pripadnosti zaposlenih svoji organizaciji. Pripadnost (p)ostaja pomemben gradnik v modelu uspešnega vodenja.. Res je, da se danes pripadnost izraža drugače kot v preteklosti, ampak ostaja pomemben faktor vodenja. S tem mislimo vodenje organizacij nasploh, ne samo osnovnih šol.
Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve naše raziskave so v tem, da smo se osredotočili samo na javne šole in da je bil uporabljen vprašalnik tujega izvora (MLQ). Možnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v podobni raziskavi po celotni vertikali šolstva v Sloveniji. Naslednja možnost je, da se v raziskavah uporabi povezava z drugimi gradniki vodenja. Lahko se izvede tudi primerjava s podobnimi šolami v tujini.
Literatura
Blanchard, K., Zigarmi, P., & Zigarmi, D. (1995). Vodenje in enominutni vodja. Ljubljana: Taxus.
Bukovec, B. (2017). Avtopoietska organizacija. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
Buzeti, J., & Stare, J. (2009). Pomen pripadnosti zaposlenih v organizaciji. Znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo management, izobraževanje in turizem, (str. 314 - 348). Portorož, 22.-23. oktober 2009.
Dimovski, V., & Penger, S. (2008). Temelji managementa. Harlow (Essex): Pearson Education.
Drucker, P. (2001). Managerski izzivi v 21. stoletju. Ljubljana: GV založba.
Drucker, P. (2004). Peter Drucker o managementu. Ljubljana: GV Založba - Zbirka Manager.
Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja šole k znanju, uspehu in ugledu. Radovljica: Didakta.
Gyensare, M., Anku-Tsede, O., Sanda, M.-A., & Okpoti, C. (2016). Transformational leadership and employee turnover intention: The mediating role of affective commitment. World Journal of Entrepreneurship, Management and Sustainable Development, Vol. 12, Iss: 3, 243 – 266.
Hočevar, M., Jaklič, M., & Zagoršek, H. (2003). Ustvarjanje uspešnega podjetja: akcijski pristop k strateškemu razmišljanju, vodenju in nadziranju. Ljubljana: GV založba.
Joo, B.-K., Yoon, H., & Jeung, C.-W. (2012). The effects of core self‐evaluations and transformational leadership on organizational commitment. Leadership & Organization Development Journal, Vol. 33, Iss: 6, 564 - 582.
Koren, A. (2007). Ravnateljevanje: vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: UP Fakulteta za management.
Kovač, J., Mayer, J., & Jesenko, M. (2004). Stili in značilnosti uspešnega vodenja. Kranj: Moderna organizacija, str. 9.
Luo, W., Song, L., Gebert, D., Zhang, K., & Feng, Y. (2016). How does leader communication style promote employees’ commitment at times of change? Journal of Organizational Change Management, Vol. 29, Iss: 2, 242 - 262.
Mihalič, R. (2008). Povečajmo zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih. Škofja Loka: Mihalič in partner.
Musek Lešnik, K. (2003). Od poslanstva do vizije zavoda in neprofitne organizacije: kako razjasniti vrednote, opredeliti poslanstvo in ustvariti vizijo zavoda ali neprofitne organizacije za nove čase. Ljubljana: Institut za psihologijo osebnosti.
Ovsenik, M., & Ambrož, M. (1999). Neprofitni avtopoietični sistemi. Škofja loka: Institut za samorazvoj.
Robbins, S. P. (2001). Organizational Behaviour, 9th edition. Upper Saddle River: Prentice - Hall.
Senica, K. (2009). Stili vodenja in organizacijska kultura; magistsrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Osrednja humanistična knjižnica.
Stinglhamber, F., Marique, G., Caesens, G., Hanin, D., & De Zanet, F. (2015). The influence of transformational leadership on followers’ affective commitment: The role of perceived organizational support and supervisor’s organizational embodiment. Career Development International, Vol. 20, Iss: 6, 583 - 603.
Templar, R. (2009). 100 pravil za uspešno vodenje. Tržič: Učila International.
Turnšek Mikačić, M., & Ovsenik, M. (2015). Karierno načrtovanje: kako najti v sebi skriti zaklad? Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
Wei, F., Lee, J., & Kwong Kwan, H. (2016). Impact of active constructive leadership and passive corrective leadership on collective organizational commitment. Leadership & Organization Development Journal, Vol. 37, Iss: 7, 822 – 842.
